V sovražnem okolju je težko delati
Večer, 23.avgust 2005 (cel članek - pdf)
Mnogi zaposleni na svojem delovnem mestu občutijo ali pa so kdaj občutili nevljudno obnašanje sodelavcev, zatiranje, poniževanje, žalitve, grožnje... Nekateri so prepričani, da jih v službi premalo spoštujejo, drugi so morda doživeli celo konkretno fizično ali verbalno nasilje.
Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu je nasilje na delovnem mestu, imenovano mobbing, v Evropi precejšen problem. Zaposlenim pa tudi podjetjem povzroča znatne stroške. Poleg tega se mobbing, pravijo v Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu, šteje za ravnanje, ki se z moralnega vidika obsoja in katerega cilj je zatiranje. Zaradi tega se v delovnem okolju nikakor ne sme dopustiti.
Mobbing se pogosto izvaja kot zloraba moči, pri čemer se žrtve težko branijo, njegova žrtev pa lahko postane vsak zaposleni. Iz ankete EU izhaja, da je bilo v letu 2000 kar devet odstotkov zaposlenih v Evropi žrtev mobbinga, se pravi približno 12 milijonov ljudi. To, trdijo raziskovalci, pomeni rahel porast v primerjavi z zadnjo anketo leta 1995.
Vsekakor pa se informacije o opaženem nasilju v posameznih državah članicah EU precej razlikujejo. Te razlike so povezane tudi s kulturnimi razlikami med državami.
Nasploh pa velja, da je mobbing posebno izrazit na delovnih mestih z zelo visokimi zahtevami, na katerih je manevrski prostor za ukrepanje zelo majhen. Mobbing lahko vključuje tudi bolj prefinjene oblike, na primer degradacijo zaposlenega ali celo socialno izključenost.
Preventivni ukrepi proti mobbingu so eden od ciljev v Obvestilu Evropske komisije o novi strategiji za varnost in zaščito zdravja pri delu.
Nekatere raziskave so pokazale, da se je nasilje postopoma razširilo iz podjetij, ki se ukvarjajo z blagom visoke vrednosti, kot so banke in lekarne, v organizacije, ki predstavljajo družbo, kot so mestni transportni sistemi in javne službe, v zadnjem času pa se je pojavilo tudi med požarnimi varnostniki in zdravniki na nočnem dežurstvu.
Strokovnjaki opozarjajo, da so posledice nasilja na delovnem mestu za posameznika zelo različne, od izgube motivacije in zmanjšanega ponosa pri opravljanju dela do stresa in poškodbe telesnega ali duševnega zdravja. Lahko se pojavijo tudi posttravmatični simptomi, kot so strah, fobije in težave s spanjem. V skrajnih primerih se lahko pojavijo, kot opozarjajo, posttravmatične stresne motnje.
Veliko odsotnosti z dela in manjša storilnost
Dejstvo pa je, da se vsak posameznik zelo različno odzove na nasilje na delovnem mestu. Nasilje naj bi vplivalo tudi na organizacijo, saj ljudje, ki delajo v sovražnem okolju, polnem strahu, ne morejo dati vsega od sebe. Rezultat tega so povečana odsotnost z dela, upadajoča motivacija, zmanjšana storilnost, poslabšanje odnosov med delavci in delodajalci ter težave pri zaposlovanju novih delavcev.
Evropska komisija je uvedla ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev. Ena izmed direktiv vsebuje osnovne določbe za zdravje in varstvo pri delu ter določa odgovornost delodajalcev, da preprečijo ogroženost zaposlenih pri delu, vključno z nasiljem na delovnem mestu. Vse države članice so to direktivo uresničile z zakonodajo, nekatere po so poleg tega razvile smernice za preprečevanje nasilja na delovnem mestu.
Zora Kužet
Poniževanje in žalitve na delu občutijo milijoni zaposlenih v EU
Mobbing se pogosto izvaja kot zloraba moči, pri čemer se žrtve težko branijo, njegova žrtev pa lahko postane vsak zaposleni
Mobbing se pogosto izvaja kot zloraba moči, pri čemer se žrtve težko branijo, njegova žrtev pa lahko postane vsak zaposleni
Mnogi zaposleni na svojem delovnem mestu občutijo ali pa so kdaj občutili nevljudno obnašanje sodelavcev, zatiranje, poniževanje, žalitve, grožnje... Nekateri so prepričani, da jih v službi premalo spoštujejo, drugi so morda doživeli celo konkretno fizično ali verbalno nasilje.
Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu je nasilje na delovnem mestu, imenovano mobbing, v Evropi precejšen problem. Zaposlenim pa tudi podjetjem povzroča znatne stroške. Poleg tega se mobbing, pravijo v Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu, šteje za ravnanje, ki se z moralnega vidika obsoja in katerega cilj je zatiranje. Zaradi tega se v delovnem okolju nikakor ne sme dopustiti.
Mobbing se pogosto izvaja kot zloraba moči, pri čemer se žrtve težko branijo, njegova žrtev pa lahko postane vsak zaposleni. Iz ankete EU izhaja, da je bilo v letu 2000 kar devet odstotkov zaposlenih v Evropi žrtev mobbinga, se pravi približno 12 milijonov ljudi. To, trdijo raziskovalci, pomeni rahel porast v primerjavi z zadnjo anketo leta 1995.
Vsekakor pa se informacije o opaženem nasilju v posameznih državah članicah EU precej razlikujejo. Te razlike so povezane tudi s kulturnimi razlikami med državami.
Nasploh pa velja, da je mobbing posebno izrazit na delovnih mestih z zelo visokimi zahtevami, na katerih je manevrski prostor za ukrepanje zelo majhen. Mobbing lahko vključuje tudi bolj prefinjene oblike, na primer degradacijo zaposlenega ali celo socialno izključenost.
Preventivni ukrepi proti mobbingu so eden od ciljev v Obvestilu Evropske komisije o novi strategiji za varnost in zaščito zdravja pri delu.
Nekatere raziskave so pokazale, da se je nasilje postopoma razširilo iz podjetij, ki se ukvarjajo z blagom visoke vrednosti, kot so banke in lekarne, v organizacije, ki predstavljajo družbo, kot so mestni transportni sistemi in javne službe, v zadnjem času pa se je pojavilo tudi med požarnimi varnostniki in zdravniki na nočnem dežurstvu.
Strokovnjaki opozarjajo, da so posledice nasilja na delovnem mestu za posameznika zelo različne, od izgube motivacije in zmanjšanega ponosa pri opravljanju dela do stresa in poškodbe telesnega ali duševnega zdravja. Lahko se pojavijo tudi posttravmatični simptomi, kot so strah, fobije in težave s spanjem. V skrajnih primerih se lahko pojavijo, kot opozarjajo, posttravmatične stresne motnje.
Veliko odsotnosti z dela in manjša storilnost
Dejstvo pa je, da se vsak posameznik zelo različno odzove na nasilje na delovnem mestu. Nasilje naj bi vplivalo tudi na organizacijo, saj ljudje, ki delajo v sovražnem okolju, polnem strahu, ne morejo dati vsega od sebe. Rezultat tega so povečana odsotnost z dela, upadajoča motivacija, zmanjšana storilnost, poslabšanje odnosov med delavci in delodajalci ter težave pri zaposlovanju novih delavcev.
Evropska komisija je uvedla ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev. Ena izmed direktiv vsebuje osnovne določbe za zdravje in varstvo pri delu ter določa odgovornost delodajalcev, da preprečijo ogroženost zaposlenih pri delu, vključno z nasiljem na delovnem mestu. Vse države članice so to direktivo uresničile z zakonodajo, nekatere po so poleg tega razvile smernice za preprečevanje nasilja na delovnem mestu.
Zora Kužet
O.marian at 5:50 pop.
