Nasilje na delovnem mestu
Večer, 7.Junij 2005
Nasilje na delovnem mestu se je vedno pojavljalo in se bo verjetno tudi v prihodnosti, opozarja višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer
Strah in nemoč občuti skoraj vsaka žrtev ustrahovanja in nasilja na delovnem mestu. Ko so se ti ljudje zaposlili, se jim še sanjalo ni, da je to mogoče in da se v službi kaj takega sploh lahko zgodi. Da bo nadrejeni ali pa sodelavec uničeval njihovo samozavest, osebnostno integriteto, življenje. Da bo postal njihova nočna mora. O nasilju na delovnem mestu je na minulem kongresu tajnic v Portorožu spregovorila višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer. Opozorila je, da je prav nasilje na delovnem mestu najteže prepoznavno, saj šele zdaj dobiva pravo pojavno obliko.
Kot ugotavlja Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, se število prijavljenih primerov fizičnega nasilja, šikaniranja in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu povečuje v večini evropskih držav. Vzroka za to sta verjetno večje zavedanje zaposlenih o teh pojavih in zmanjšana toleranca do različnih oblik nasilja na delovnem mestu. O tem je prepričana tudi Nussdorferjeva, ki meni, da se je nasilje na delovnem mestu vedno pojavljalo in se bo verjetno tudi v prihodnosti, ker problem prepoznava vse več ljudi, pa se je proti njemu zdaj vendarle laže boriti. Zaveda pa se, da je zaradi stalnega pomanjkanja delovnih mest in strahu pred izgubo službe o nasilju med zaposlenimi težko spregovoriti. "Kako o njem spregovoriti v okolju, kjer se moški, še bolj pa ženske, borijo za kos kruha in kjer se na delovno mesto tajnic, sekretark, pravnic, lahko pa celo delavk za tekočim trakom ali natakaric v lokalih prijavi desetkrat več ljudi, kot jih lahko zaposlijo?" se sprašuje višja državna tožilka. To je še teže, če je storilec nadrejeni, kar se pogosto dogaja, opaža.
"Žrtev ustrahovanja in nadlegovanja na delovnem mestu se pogosto počuti nemočna. Če je žrtev sodelavca, le redko stopi do nadrejenega in ga prosi za pomoč. Res pa je tudi, da v nekaterih primerih, s katerimi sem se srečala pri svojem delu, delodajalci sploh niso ukrepali." Je rešitev odpoved? "V skrajnem primeru že," svetuje psihologinja. "Razmere namreč lahko postanejo nevzdržne in človeku takrat ne preostane drugega, kot da zamenja službo. Žalitve, grožnje, umetno zmanjševanje vrednosti človeka in zloraba moči uničujejo življenja in navsezadnje vplivajo tudi na produktivnost v podjetju. To pa bi zagotovo morali biti dovolj dobri vzroki za to, da bi se tudi delodajalci zavedeli problema in prevzeli aktivno vlogo pri njegovem reševanju."
Sanja Verovnik
Nasilje na delovnem mestu se je vedno pojavljalo in se bo verjetno tudi v prihodnosti, opozarja višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer
Strah in nemoč občuti skoraj vsaka žrtev ustrahovanja in nasilja na delovnem mestu. Ko so se ti ljudje zaposlili, se jim še sanjalo ni, da je to mogoče in da se v službi kaj takega sploh lahko zgodi. Da bo nadrejeni ali pa sodelavec uničeval njihovo samozavest, osebnostno integriteto, življenje. Da bo postal njihova nočna mora. O nasilju na delovnem mestu je na minulem kongresu tajnic v Portorožu spregovorila višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer. Opozorila je, da je prav nasilje na delovnem mestu najteže prepoznavno, saj šele zdaj dobiva pravo pojavno obliko.
Kot ugotavlja Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, se število prijavljenih primerov fizičnega nasilja, šikaniranja in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu povečuje v večini evropskih držav. Vzroka za to sta verjetno večje zavedanje zaposlenih o teh pojavih in zmanjšana toleranca do različnih oblik nasilja na delovnem mestu. O tem je prepričana tudi Nussdorferjeva, ki meni, da se je nasilje na delovnem mestu vedno pojavljalo in se bo verjetno tudi v prihodnosti, ker problem prepoznava vse več ljudi, pa se je proti njemu zdaj vendarle laže boriti. Zaveda pa se, da je zaradi stalnega pomanjkanja delovnih mest in strahu pred izgubo službe o nasilju med zaposlenimi težko spregovoriti. "Kako o njem spregovoriti v okolju, kjer se moški, še bolj pa ženske, borijo za kos kruha in kjer se na delovno mesto tajnic, sekretark, pravnic, lahko pa celo delavk za tekočim trakom ali natakaric v lokalih prijavi desetkrat več ljudi, kot jih lahko zaposlijo?" se sprašuje višja državna tožilka. To je še teže, če je storilec nadrejeni, kar se pogosto dogaja, opaža.
"Žrtev ustrahovanja in nadlegovanja na delovnem mestu se pogosto počuti nemočna. Če je žrtev sodelavca, le redko stopi do nadrejenega in ga prosi za pomoč. Res pa je tudi, da v nekaterih primerih, s katerimi sem se srečala pri svojem delu, delodajalci sploh niso ukrepali." Je rešitev odpoved? "V skrajnem primeru že," svetuje psihologinja. "Razmere namreč lahko postanejo nevzdržne in človeku takrat ne preostane drugega, kot da zamenja službo. Žalitve, grožnje, umetno zmanjševanje vrednosti človeka in zloraba moči uničujejo življenja in navsezadnje vplivajo tudi na produktivnost v podjetju. To pa bi zagotovo morali biti dovolj dobri vzroki za to, da bi se tudi delodajalci zavedeli problema in prevzeli aktivno vlogo pri njegovem reševanju."
Sanja Verovnik
O.marian at 4:16 pop.
<< Home