Bo vlada naredila popravni izpit iz pobiranja posebnih davkov?
Delo, 28.Maj 1994
Inšpekcijski pregled SDK je pokazal, da je v slovenskih igralnicah po sprejetju novega zakona, ki ureja dajatve iz dohodka igralnic, še vedno veliko nepravilnosti - Radodarni igralci v Mariboru
Informacija SDK z dne 11. maja letos povzema ugotovitve v mesecu marcu opravljenega inšpekcijskega pregleda pravilnosti in zakonitosti obračunavanja in plačevanja posebnega prometnega davka od posebnih iger na srečo. ... zakon začel veljati 1. Januarja 1994 .... z izsledki inšpekcijskega pregleda seznanjeni tudi vlada RS, ministrstvo za finance, odbor državnega zbora za finance in kreditno-monetarno politiko ter odbor DZ za gospodarstvo.
Pravljica o pravljičnih napitninah
So pa mariborski igralničarji vredni pozornosti po nečem drugem. V mislih imamo napitnine, katerih delež v celotnem izkupičku je januarja letos pri njih znašal 78 odstotkov (okroglo 8,8, milijona tolarjev). No , februarja, ki je že po tradiciji bolj sušen mesec, je razmerje med iztržkom (2,6 milijona tolarjev) in napitninami (6 milijonov tolarjev) doseglo že neverjetni količnik 1 proti 2,3. Nepoučeni bi iz navedenih številk lahko upravičeno sklepali, da je klientela mariborske igralnice potolkla vse znane in neznane svetovne rekorde v darežljivosti, saj naj bi - če smemo verjeti knjigam - v 59 dneh zapravila približno 14, razdelila pa dobrih 15 milijonov tolarjev. Mnogo številnejši Hitovi in Casinojevi obiskovalci so s pičlimi 17 odstotki pravcati skopuhi, čeprav so sicer, upoštevaje absoluten znesek, samo v petih igralniških enotah novogoriškega podjetja januarja in februarja 1994 dodatno vrgli v pušico kar 282 milijonov 135 tisoč tolarjev.
Resnica je seveda dosti bolj banalna: zakonodajalec je v svoji velikodušnosti pozabil opredeliti možen delež napitnin, hkrati pa jih ni obdavčil. Nadaljnji razvoj dogodkov v prid navideznemu povečanju radodarnosti igralcev do osebja je očitno zasluga računovodij, ki jih neverjetne pravne luknje dobesedno silijo v ustrezno prikr0jevanje strukture skupnega prihodka....
... Kar zadeva neobdavčene napitnine , je bil njihov delež v celotnem izkupičku igralnic v aprilu spet neverjetno visok. V TG Pohorje naj bi v primerjavi s prihodki od iger znašal malo manj kot polovico vsote (6,9 milijona tolarjev napitnin, 15,6 milijona iztržka), v TP Casino Bled pa celo sto odstotkov (oboje po 9,6 milij. tolarjev). V absolutnih številkah so sicer aprila daleč najvišji znesek napitnin zabeležili v Hitovih igralnicah (153 milijonov tolarjev ali 16 odstotkov prihodka od vplačil gostov, ki so zaigrali slabo milijardo tolarjev ), medtem ko na drugem mestu najdemo portoroški Casino (60,2 milijona tolarjev napitnin je 17 odstotkov mesečnega iztržka, vrednega 335.25 milijona tolarjev).
IGOR GUZELJ
Na hude obtožbe v tem članku se je odzval danes že preminuli direktor TGP Pohorja in Casina Maribor Krešimir Čabrian. Oglašati se preko pisem bralcev ni bil njegov običaj.
Delo, Pisma bralcev, 4.Junij 1994
V vašem dnevniku so bile ugotovitve SDK glede poslovanja Casina Maribor predstavljene v takšni obliki, da je zaradi objektivnejšega informiranja javnosti nujno treba objaviti še ustrezno dopolnilo. Zaradi tega vas prosimo, da v naslednjih dneh na temo "Igralnice v letu 1994" objavite še naslednje pojasnilo:
Zaradi različne strukture v prihodku igralnic je delež prihodka od napitnine smiselno in realno primerjati le s skupnim prihodkom igralnice, ki poleg prihodka od iger vključuje še vstopnino in napitnino. V tako postavljenem razmerju se je za mariborsko igralnico v obdobju od leta 1990 do 1993 delež napitnine gibal med 24,5 in 30,5 odstotka, od januarja do aprila tega leta pa je znašal povprečno 34 odstotkov. Menimo, da so ta razmerja popolnoma normalna, če upoštevamo, da ima igralnica le okrog 3-odstotni strukturni delež prihodka od igralnih avtomatov, ki ne prinašajo napitnine. Pri kakšnem 40 ali več odstotnem deležu tega prihodka v skupnem prihodku igralnice bi se seveda delež napitnine močno zmanjšal.
Iz zapisnikov o opravljenih inšpekcijskih pregledih SDK dne 18.3. 1994 in 18.5.1994 je razvidno, da mariborska igralnica izpolnjuje vse zakonske pogoje za svoje poslovanje, da je na pravilen način ugotavljala davčne osnove ter pravilno obračunala in v predpisanih rokih plačevala 20-odstotni osnovni davek od iger na srečo, 5-odstotni davek od vstopnine in napitnine ter ves posebni prometni davek od iger na srečo.
Slednjič moramo poudariti še to, da je bilo razvrščanje prihodkov igralnice po davčnih osnovah vselej izvajano samo na podlagi dnevnih zapisniških ugotovitev operativnega osebja igralnice.
Krešimir Čabrian, glavni direktor Pohorja, podjetja za zdravstvo, turizem in rekreacijo
Nato se je odzval še bivši delavec Casina Maribor, ki je kasneje uspel v tožbi proti delodajalcu in se vrnil na delo.
Delo, Pisma bralcev, 18.6.1994
Direktor Pohorja gospod Čabrian pravilno ugotavlja, da mu nedonosni igralni avtomati napitninske odstotke napihujejo, če štejemo , da konkurenca z njimi beleži pričakovani dobiček. In ker igra ne sproža niti nobene evidentirane napitnine, česar od stroja seveda ne gre pričakovati, je reč toliko bolj zoprna.
Iz zornega kota računovodje Casina kakršnakoli udeležba avtomatov v prihodku napitninski delež v bistvu niža. do podobnega efekta pride tudi pri kartaški igri black jack. P čteoriji je ena najbolj profitnih med namiznimi igrami, vendar kljub normalnemu prihodku prinaša le omembe vredno, nizko napitnino. Skupaj obe igri torej nekaj le ustvarita, toda zbrana mancia je tako borna, da odstotni delež z ruletami nakopičene napitnine v prihodku igralnice zelo klestita. Tako to reč vidi računovodja.
Če pa se Casino primerja z branžo, se zgodi tisto, kar muči g. direktorja. Zaradi spečih štajerskih avtomatov napitninski odstotki na videz res rastejo, saj enoroki banditi konkurence pridno žvenkljajo in polnijo blagajno. Za mrtvaško vzdušje med štajerskimi seveda niso krivi ne gostje ne elektronika. Krivdo za to mora igralnica pripisati sebi, saj doslej ni znala ponuditi dovolj atraktivnega jackpota, ki bi privabil klientelo. Razmišljanje o tem, "kaj bi bilo, če bi bilo", se mi zato zdi neproduktivno. Če sem g. Čabriana razumel pravilno, je osnovo za izračun deleža napitnine v prihodku igralnice dobil tako, da je prihodku, ustvarjenemu z igrami, prištel še vstopnino in napitnino. Pri naprezanju, da bi Delove visoke odstotke kar najbolj oklestil in jih spravil na kolikor toliko razumno raven, je uporabil matematični pristop, s katerim mu je to delno sicer uspelo, nečesa pa le ni pojasnil. Nismo izvedeli, zakaj mize sicer normalno obiskane igralnice navržejo tako malo cvenka. Če bi pri nas po vzoru angleških igralnic inštitut napitnine odpravili, bi štajerski hipi hazarda ostalo bore malo, mogoče niti za preživetje. Niso torej odstotki tisti, ki so problematični, z njihovo pomočjo le pridemo do edinega pravega problema igralnice, to pa je majhen izkupiček, ustvarjen v boju z igralci. Celo direktor sam nas v svojem pismu opozarja, da vse podatke dobi od operativnega osebja Casina. Tu velja poudariti, da vodstvo Pohorja ne razpolaga z nobenim sistemom kontrole, s katerim bi lahko preverjalo delo krupjejev in njihovih šefov. V Delovih Pismih bralcev sem 30.4.1993 opozoril na ta problem in predlagal intervenco ustreznih organov. Magična beseda je - varnost. Kamere, mikrofoni in varnostna služba, to so atributi, ki koncesionarju zagotavljajo, da preslabo plačani krupjeji ne bi zbezljali. Mariborski so zanikrno tretirani tudi glede delovnih obremenitev, saj morajo za dan počitka delati tri dni in ne le dva, kot je sicer običaj v Sloveniji in drugod po svetu. Prav tako igralnica ne premore na stroki zasnovanega sistema napredovanj, tako da je za premik navzgor ključnega pomena, ali si dobra zapisan pri vodstvu.Da bi bil v hiši red in mir, je končno prepovedan še sindikat igralniških delavcev in ker so krupjeji dobro "obdelani", se ta še nekaj časa zanesljivo ne bo pojavil. Odgovor na vprašanje, kako direktorju Pohorja, Casina in manjšega panamsko-slovenskega podjetja vse to brez nemirov uspeva in da ima v delu osebja pri tem celo nesporno podporo, je mogoče iskati v dejstvu, da je omenjeni vodstvenik glavni nasprotnik z elektroniko podprtega varnostnega sistema. Upam si trditi, da se bo s pojavom kamer bistveno popravil tudi promet, hkrati pa se bo znižalo razmerje med prihodkom in napitnino.
Če bi kak neodvisni organ naredil anketo med krupjeji, bi dobil kontradiktorne odgovore, kar pa je za stroko dovolj dober znak za preplah. Vsa leta od otvoritve igralnice smo nekateri posamezniki vodstvo opozarjali na nevarnost, ki preti. Obrnilo se je tako, da so zatrli nas, jaz osebno pa sem na tem pikniku ostal za sendvič prekratek in se zdaj vlačim po sodiščih.
Marijan Ornik, Maribor
Malce zmedeno pismo, ki pa je vendarle opozorilo na glavne probleme.
In kaj se je potem zgodilo?
Že maja ali junija istega leta (1994) so kamere le namestili. Kako je to vplivalo na poslovanje igralnice? Kaj pomeni dober varnostni sistem z video nadzorom za varnost premoženja igralnice, si lahko preberete tukaj.
V sodnem spisu o prisilni poravnavi Casina Maribor v letu 2003, lahko preberemo, da je igralnica največji dobiček v svoji zgodovini ustvarila ravno leta 1994, nabralo se ga je za 64 milijonov tolarjev. Tisto leto je igralnico v povprečju obiskalo 90 gostov na dan, kar je bil tretji najboljši rezultat v zgodovini igralnice ( naslednje leto je obisk padel na 64 gostov na večer).
Dobiček na koncu leta je bil res respektabilen, povsem drugače pa je bilo pogledati na napitniske odstotke, to je razmerje med napitnino in prihodkom z namiznimi igrami. In to razmerje je znašalo vrtoglavih in alarmantnih 42 odstotkov. Največji vpliv na ta odstotek je zanesljivo imelo obdobje pred pojavom video nadzora. V to se lahko prepričamo, če pogledamo, kaj se je z napitninskimi odstotki dogajalo kasneje. Leta 1997 je znašal ta odstotek samo 23,5 %, leta 2000 pa je znašal 25,2 odstotka. Leta 1992 (brez video nadzora) je znašal ta odstotek celo 47.95, toda ta podatek je nenatančen, saj je izračunan na podlagi seštevka vseh iger, tudi avtomatov. Brez upoštevanja prihodka ustvarjenega na avtomatih, bi bil odstotek še višji.
Inšpekcijski pregled SDK je pokazal, da je v slovenskih igralnicah po sprejetju novega zakona, ki ureja dajatve iz dohodka igralnic, še vedno veliko nepravilnosti - Radodarni igralci v Mariboru
Informacija SDK z dne 11. maja letos povzema ugotovitve v mesecu marcu opravljenega inšpekcijskega pregleda pravilnosti in zakonitosti obračunavanja in plačevanja posebnega prometnega davka od posebnih iger na srečo. ... zakon začel veljati 1. Januarja 1994 .... z izsledki inšpekcijskega pregleda seznanjeni tudi vlada RS, ministrstvo za finance, odbor državnega zbora za finance in kreditno-monetarno politiko ter odbor DZ za gospodarstvo.
Pravljica o pravljičnih napitninah
So pa mariborski igralničarji vredni pozornosti po nečem drugem. V mislih imamo napitnine, katerih delež v celotnem izkupičku je januarja letos pri njih znašal 78 odstotkov (okroglo 8,8, milijona tolarjev). No , februarja, ki je že po tradiciji bolj sušen mesec, je razmerje med iztržkom (2,6 milijona tolarjev) in napitninami (6 milijonov tolarjev) doseglo že neverjetni količnik 1 proti 2,3. Nepoučeni bi iz navedenih številk lahko upravičeno sklepali, da je klientela mariborske igralnice potolkla vse znane in neznane svetovne rekorde v darežljivosti, saj naj bi - če smemo verjeti knjigam - v 59 dneh zapravila približno 14, razdelila pa dobrih 15 milijonov tolarjev. Mnogo številnejši Hitovi in Casinojevi obiskovalci so s pičlimi 17 odstotki pravcati skopuhi, čeprav so sicer, upoštevaje absoluten znesek, samo v petih igralniških enotah novogoriškega podjetja januarja in februarja 1994 dodatno vrgli v pušico kar 282 milijonov 135 tisoč tolarjev.
Resnica je seveda dosti bolj banalna: zakonodajalec je v svoji velikodušnosti pozabil opredeliti možen delež napitnin, hkrati pa jih ni obdavčil. Nadaljnji razvoj dogodkov v prid navideznemu povečanju radodarnosti igralcev do osebja je očitno zasluga računovodij, ki jih neverjetne pravne luknje dobesedno silijo v ustrezno prikr0jevanje strukture skupnega prihodka....
... Kar zadeva neobdavčene napitnine , je bil njihov delež v celotnem izkupičku igralnic v aprilu spet neverjetno visok. V TG Pohorje naj bi v primerjavi s prihodki od iger znašal malo manj kot polovico vsote (6,9 milijona tolarjev napitnin, 15,6 milijona iztržka), v TP Casino Bled pa celo sto odstotkov (oboje po 9,6 milij. tolarjev). V absolutnih številkah so sicer aprila daleč najvišji znesek napitnin zabeležili v Hitovih igralnicah (153 milijonov tolarjev ali 16 odstotkov prihodka od vplačil gostov, ki so zaigrali slabo milijardo tolarjev ), medtem ko na drugem mestu najdemo portoroški Casino (60,2 milijona tolarjev napitnin je 17 odstotkov mesečnega iztržka, vrednega 335.25 milijona tolarjev).
IGOR GUZELJ
Na hude obtožbe v tem članku se je odzval danes že preminuli direktor TGP Pohorja in Casina Maribor Krešimir Čabrian. Oglašati se preko pisem bralcev ni bil njegov običaj.
Delo, Pisma bralcev, 4.Junij 1994
V vašem dnevniku so bile ugotovitve SDK glede poslovanja Casina Maribor predstavljene v takšni obliki, da je zaradi objektivnejšega informiranja javnosti nujno treba objaviti še ustrezno dopolnilo. Zaradi tega vas prosimo, da v naslednjih dneh na temo "Igralnice v letu 1994" objavite še naslednje pojasnilo:
Zaradi različne strukture v prihodku igralnic je delež prihodka od napitnine smiselno in realno primerjati le s skupnim prihodkom igralnice, ki poleg prihodka od iger vključuje še vstopnino in napitnino. V tako postavljenem razmerju se je za mariborsko igralnico v obdobju od leta 1990 do 1993 delež napitnine gibal med 24,5 in 30,5 odstotka, od januarja do aprila tega leta pa je znašal povprečno 34 odstotkov. Menimo, da so ta razmerja popolnoma normalna, če upoštevamo, da ima igralnica le okrog 3-odstotni strukturni delež prihodka od igralnih avtomatov, ki ne prinašajo napitnine. Pri kakšnem 40 ali več odstotnem deležu tega prihodka v skupnem prihodku igralnice bi se seveda delež napitnine močno zmanjšal.
Iz zapisnikov o opravljenih inšpekcijskih pregledih SDK dne 18.3. 1994 in 18.5.1994 je razvidno, da mariborska igralnica izpolnjuje vse zakonske pogoje za svoje poslovanje, da je na pravilen način ugotavljala davčne osnove ter pravilno obračunala in v predpisanih rokih plačevala 20-odstotni osnovni davek od iger na srečo, 5-odstotni davek od vstopnine in napitnine ter ves posebni prometni davek od iger na srečo.
Slednjič moramo poudariti še to, da je bilo razvrščanje prihodkov igralnice po davčnih osnovah vselej izvajano samo na podlagi dnevnih zapisniških ugotovitev operativnega osebja igralnice.
Krešimir Čabrian, glavni direktor Pohorja, podjetja za zdravstvo, turizem in rekreacijo
Nato se je odzval še bivši delavec Casina Maribor, ki je kasneje uspel v tožbi proti delodajalcu in se vrnil na delo.
Delo, Pisma bralcev, 18.6.1994
Direktor Pohorja gospod Čabrian pravilno ugotavlja, da mu nedonosni igralni avtomati napitninske odstotke napihujejo, če štejemo , da konkurenca z njimi beleži pričakovani dobiček. In ker igra ne sproža niti nobene evidentirane napitnine, česar od stroja seveda ne gre pričakovati, je reč toliko bolj zoprna.
Iz zornega kota računovodje Casina kakršnakoli udeležba avtomatov v prihodku napitninski delež v bistvu niža. do podobnega efekta pride tudi pri kartaški igri black jack. P čteoriji je ena najbolj profitnih med namiznimi igrami, vendar kljub normalnemu prihodku prinaša le omembe vredno, nizko napitnino. Skupaj obe igri torej nekaj le ustvarita, toda zbrana mancia je tako borna, da odstotni delež z ruletami nakopičene napitnine v prihodku igralnice zelo klestita. Tako to reč vidi računovodja.
Če pa se Casino primerja z branžo, se zgodi tisto, kar muči g. direktorja. Zaradi spečih štajerskih avtomatov napitninski odstotki na videz res rastejo, saj enoroki banditi konkurence pridno žvenkljajo in polnijo blagajno. Za mrtvaško vzdušje med štajerskimi seveda niso krivi ne gostje ne elektronika. Krivdo za to mora igralnica pripisati sebi, saj doslej ni znala ponuditi dovolj atraktivnega jackpota, ki bi privabil klientelo. Razmišljanje o tem, "kaj bi bilo, če bi bilo", se mi zato zdi neproduktivno. Če sem g. Čabriana razumel pravilno, je osnovo za izračun deleža napitnine v prihodku igralnice dobil tako, da je prihodku, ustvarjenemu z igrami, prištel še vstopnino in napitnino. Pri naprezanju, da bi Delove visoke odstotke kar najbolj oklestil in jih spravil na kolikor toliko razumno raven, je uporabil matematični pristop, s katerim mu je to delno sicer uspelo, nečesa pa le ni pojasnil. Nismo izvedeli, zakaj mize sicer normalno obiskane igralnice navržejo tako malo cvenka. Če bi pri nas po vzoru angleških igralnic inštitut napitnine odpravili, bi štajerski hipi hazarda ostalo bore malo, mogoče niti za preživetje. Niso torej odstotki tisti, ki so problematični, z njihovo pomočjo le pridemo do edinega pravega problema igralnice, to pa je majhen izkupiček, ustvarjen v boju z igralci. Celo direktor sam nas v svojem pismu opozarja, da vse podatke dobi od operativnega osebja Casina. Tu velja poudariti, da vodstvo Pohorja ne razpolaga z nobenim sistemom kontrole, s katerim bi lahko preverjalo delo krupjejev in njihovih šefov. V Delovih Pismih bralcev sem 30.4.1993 opozoril na ta problem in predlagal intervenco ustreznih organov. Magična beseda je - varnost. Kamere, mikrofoni in varnostna služba, to so atributi, ki koncesionarju zagotavljajo, da preslabo plačani krupjeji ne bi zbezljali. Mariborski so zanikrno tretirani tudi glede delovnih obremenitev, saj morajo za dan počitka delati tri dni in ne le dva, kot je sicer običaj v Sloveniji in drugod po svetu. Prav tako igralnica ne premore na stroki zasnovanega sistema napredovanj, tako da je za premik navzgor ključnega pomena, ali si dobra zapisan pri vodstvu.Da bi bil v hiši red in mir, je končno prepovedan še sindikat igralniških delavcev in ker so krupjeji dobro "obdelani", se ta še nekaj časa zanesljivo ne bo pojavil. Odgovor na vprašanje, kako direktorju Pohorja, Casina in manjšega panamsko-slovenskega podjetja vse to brez nemirov uspeva in da ima v delu osebja pri tem celo nesporno podporo, je mogoče iskati v dejstvu, da je omenjeni vodstvenik glavni nasprotnik z elektroniko podprtega varnostnega sistema. Upam si trditi, da se bo s pojavom kamer bistveno popravil tudi promet, hkrati pa se bo znižalo razmerje med prihodkom in napitnino.
Če bi kak neodvisni organ naredil anketo med krupjeji, bi dobil kontradiktorne odgovore, kar pa je za stroko dovolj dober znak za preplah. Vsa leta od otvoritve igralnice smo nekateri posamezniki vodstvo opozarjali na nevarnost, ki preti. Obrnilo se je tako, da so zatrli nas, jaz osebno pa sem na tem pikniku ostal za sendvič prekratek in se zdaj vlačim po sodiščih.
Marijan Ornik, Maribor
Malce zmedeno pismo, ki pa je vendarle opozorilo na glavne probleme.
In kaj se je potem zgodilo?
Že maja ali junija istega leta (1994) so kamere le namestili. Kako je to vplivalo na poslovanje igralnice? Kaj pomeni dober varnostni sistem z video nadzorom za varnost premoženja igralnice, si lahko preberete tukaj.
V sodnem spisu o prisilni poravnavi Casina Maribor v letu 2003, lahko preberemo, da je igralnica največji dobiček v svoji zgodovini ustvarila ravno leta 1994, nabralo se ga je za 64 milijonov tolarjev. Tisto leto je igralnico v povprečju obiskalo 90 gostov na dan, kar je bil tretji najboljši rezultat v zgodovini igralnice ( naslednje leto je obisk padel na 64 gostov na večer).
Dobiček na koncu leta je bil res respektabilen, povsem drugače pa je bilo pogledati na napitniske odstotke, to je razmerje med napitnino in prihodkom z namiznimi igrami. In to razmerje je znašalo vrtoglavih in alarmantnih 42 odstotkov. Največji vpliv na ta odstotek je zanesljivo imelo obdobje pred pojavom video nadzora. V to se lahko prepričamo, če pogledamo, kaj se je z napitninskimi odstotki dogajalo kasneje. Leta 1997 je znašal ta odstotek samo 23,5 %, leta 2000 pa je znašal 25,2 odstotka. Leta 1992 (brez video nadzora) je znašal ta odstotek celo 47.95, toda ta podatek je nenatančen, saj je izračunan na podlagi seštevka vseh iger, tudi avtomatov. Brez upoštevanja prihodka ustvarjenega na avtomatih, bi bil odstotek še višji.
O.marian at 8:03 pop.
<< Home