Casino Moravci: Gjes se več nejden

Do nas je prišla informacija, da je igralnica v Moravcih zaprla svoja vrata. Zdaj čakamo na uradno informacijo o tem, zakaj so jo nenadoma zaprli. Neuradna razlaga je namreč enostavno preveč smešna, da bi ji verjeli. Menedžment naj bi namreč "pozabil" obnoviti koncesijo, ki je Moravcem potekla konec leta 2005. Pomembno je tudi, kdo bo dal to izjavo, ter v kakšni obliki in kdaj bo predstavljena javnosti, če sploh kdaj bo. Trenutno je v matični igralnici v Mariboru "vojno stanje".
Takoimenovani "srednji menedžment" je po naših informacijah zopet posegel po "čistilni akciji" in tokrat naj bi odneslo kar predsednico uprave Ireno Lesjak.

Novi nadzorniki Casina Maribor

Večer, 14.september 2005(pdf)

Na ustanovni seji novega nadzornega sveta Casinoja Maribor so imenovali za predsednika nadzornega sveta Daniela Blejca, ki je lastnik in direktor družbe Modan iz Maribora, njeno delovno področje so informatika in poslovni procesi. 41-letni Daniel Blejc je tudi namestnik predsednika nadzornega sveta Nove KBM in je magistriral iz poslovnih znanosti v Združenih državah Amerike, diplomiral pa je na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru (področje avtomatika).

V nadzornem svetu Casinoja Maribor so predstavniki kapitala še Karin Jurše iz Mestne občine Maribor, Jurij Toplak z mariborske pravne fakultete, Martin Mlakar iz Adriatika, medtem ko sta v nadzornem svetu zastopnika zaposlenih Martin Tomažič in Igor Ujčič.

Casino Maribor je bil ustanovljen leta 1989, igralnico na Glavnem trgu v Mariboru so odprli 9. novembra istega leta. Takrat je bila igralnica ena izmed dejavnosti nekdanjega podjetja Pohorje, julija 1997 se je olastninila, tako da je Casino prešel v večinsko državno last. Leto kasneje je država kot prehodna lastnica prenesla delnice na sedanje lastnike, ti pa so Kapitalska in Odškodninska družba, Mestna občina Maribor, občini HočeSlivnica in Miklavž na Dravskem polju ter Zlata Moneta 2.

V sovražnem okolju je težko delati

Večer, 23.avgust 2005 (cel članek - pdf)

Poniževanje in žalitve na delu občutijo milijoni zaposlenih v EU

Mobbing se pogosto izvaja kot zloraba moči, pri čemer se žrtve težko branijo, njegova žrtev pa lahko postane vsak zaposleni

Mnogi zaposleni na svojem delovnem mestu občutijo ali pa so kdaj občutili nevljudno obnašanje sodelavcev, zatiranje, poniževanje, žalitve, grožnje... Nekateri so prepričani, da jih v službi premalo spoštujejo, drugi so morda doživeli celo konkretno fizično ali verbalno nasilje.

Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu je nasilje na delovnem mestu, imenovano mobbing, v Evropi precejšen problem. Zaposlenim pa tudi podjetjem povzroča znatne stroške. Poleg tega se mobbing, pravijo v Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu, šteje za ravnanje, ki se z moralnega vidika obsoja in katerega cilj je zatiranje. Zaradi tega se v delovnem okolju nikakor ne sme dopustiti.

Mobbing se pogosto izvaja kot zloraba moči, pri čemer se žrtve težko branijo, njegova žrtev pa lahko postane vsak zaposleni. Iz ankete EU izhaja, da je bilo v letu 2000 kar devet odstotkov zaposlenih v Evropi žrtev mobbinga, se pravi približno 12 milijonov ljudi. To, trdijo raziskovalci, pomeni rahel porast v primerjavi z zadnjo anketo leta 1995.

Vsekakor pa se informacije o opaženem nasilju v posameznih državah članicah EU precej razlikujejo. Te razlike so povezane tudi s kulturnimi razlikami med državami.

Nasploh pa velja, da je mobbing posebno izrazit na delovnih mestih z zelo visokimi zahtevami, na katerih je manevrski prostor za ukrepanje zelo majhen. Mobbing lahko vključuje tudi bolj prefinjene oblike, na primer degradacijo zaposlenega ali celo socialno izključenost.

Preventivni ukrepi proti mobbingu so eden od ciljev v Obvestilu Evropske komisije o novi strategiji za varnost in zaščito zdravja pri delu.

Nekatere raziskave so pokazale, da se je nasilje postopoma razširilo iz podjetij, ki se ukvarjajo z blagom visoke vrednosti, kot so banke in lekarne, v organizacije, ki predstavljajo družbo, kot so mestni transportni sistemi in javne službe, v zadnjem času pa se je pojavilo tudi med požarnimi varnostniki in zdravniki na nočnem dežurstvu.

Strokovnjaki opozarjajo, da so posledice nasilja na delovnem mestu za posameznika zelo različne, od izgube motivacije in zmanjšanega ponosa pri opravljanju dela do stresa in poškodbe telesnega ali duševnega zdravja. Lahko se pojavijo tudi posttravmatični simptomi, kot so strah, fobije in težave s spanjem. V skrajnih primerih se lahko pojavijo, kot opozarjajo, posttravmatične stresne motnje.

Veliko odsotnosti z dela in manjša storilnost

Dejstvo pa je, da se vsak posameznik zelo različno odzove na nasilje na delovnem mestu. Nasilje naj bi vplivalo tudi na organizacijo, saj ljudje, ki delajo v sovražnem okolju, polnem strahu, ne morejo dati vsega od sebe. Rezultat tega so povečana odsotnost z dela, upadajoča motivacija, zmanjšana storilnost, poslabšanje odnosov med delavci in delodajalci ter težave pri zaposlovanju novih delavcev.

Evropska komisija je uvedla ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev. Ena izmed direktiv vsebuje osnovne določbe za zdravje in varstvo pri delu ter določa odgovornost delodajalcev, da preprečijo ogroženost zaposlenih pri delu, vključno z nasiljem na delovnem mestu. Vse države članice so to direktivo uresničile z zakonodajo, nekatere po so poleg tega razvile smernice za preprečevanje nasilja na delovnem mestu.
Zora Kužet

Terme Maribor brez koncesije za igralni salon

Dnevnik, 20. Julij 2005

Gospodarska družba Terme Maribor, ki se ukvarja s turizmom, zdravstvom in rekreacijo, je pred tremi leti zaprosila za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu Casino in Club Habakuk. Vlada je koncesijo odobrila konec leta 2002, veljala pa naj bi do 20. decembra 2005. Ker Terme Maribor kljub aneksu k pogodbi do 1. julija letos niso začele prirejati posebnih iger na srečo, so s sklepom vlade koncesijo pretekli teden izgubile. Alenka Iskra, direktorica Term Maribor, nam je pojasnila, da koncesije niso izrabili zaradi ekonomskih razlogov. "Igralni salon smo iz hotela Hababkuk želeli prenesti na drugo lokacijo v naši lasti, vendar nam žal zaradi postopkovnih razlogov to ni uspelo.

Za to dopolnilno dejavnost se na podlagi ocen trga in možnosti nismo odločili tudi zato, ker je bilo namesto obljubljenih dvajset, podeljenih kar štirideset koncesij. Pod vprašajem je še selitev Casino Maribor pod Pohorje, HIT Nova Gorica pa napoveduje postavitev velike igralnice na Šentilju," navaja razloge za odstop od igralniške dejavnosti Alenka Iskra.

Selitev igralnice pod Pohorje?

Večer, 12.Julij 2005 (pdf)

Gradnja nove igralnice v neposredni bližini hotela Habakuk v Mariboru bi stala pet milijonov evrov - Casino Maribor lani za naložbe namenil približno 100 milijonov tolarjev

Casino Maribor, ki se ukvarja z dejavnostjo iger na srečo, leto dni vodi Irena Lesjak. Podjetje ima velike načrte, potem ko so lani uspešno sklenili prisilno poravnavo. Prav zavoljo prisilne poravnave so lansko poslovno leto končali z nekaj več kot 65 milijoni tolarjev dobička, za letos pa predvidevajo približno 10 milijonov. Na včerajšnji skupščini družbe so se seznanili s poslovanjem v letu 2004 in poročilom nadzornega sveta, lanskoletni dobiček pa bodo uporabili za delno poravnavo izgube iz preteklih let.
Na včerajšnji skupščini so v šestčlanskem nadzornem svetu zamenjali tri člane kapitala, med njimi sta tudi predsednik in namestnik predsednika nadzornega sveta Bojan Meden in Janko Siranko, mariborska mestna skupščina pa je predlagala zamenjavo Slave Kurtin. Novi člani nadzornega sveta so Jurij Toplak, Daniel Blejc in Karin Jurše, tako da bodo morali na prvi seji nadzornega sveta izbrati med sabo novega predsednika nadzornega sveta in njegovega namestnika. V nadzornem svetu za zdaj ostaja Mitja Mavko, ki ga je imenovala vlada, od zaposlenih pa Martin Tomažič in Igor Ujčič.

V Casinoju Maribor so v preteklem letu za naložbe porabili približno 100 milijonov tolarjev (417.467 €), namenili pa so jih za posodobitev igralnice, neposredno povezavo z uradom za igre na srečo, vgradnjo novih igralnih avtomatov v nekdanjo kavarno, pridobitev certifikatov za igralne avtomate, letos pa bodo za naložbe namenili približno 50 milijonov. Nekdanjo igralniško restavracijo so namreč zaprli, v njej pa bodo prihodnji mesec postavili igralne avtomate, ki jih bo po tem posegu v celotni igralnici nekaj manj kot sto.

Lani so bili prihodki igralnice, kjer je 50 zaposlenih, 535 milijonov tolarjev (2.233.453 €), potem ko so poravnali 23 odstotkov koncesijskih dajatev. Letos pričakujejo, da bodo prihodek povečali za desetino. Število domačih gostov v igralnici se povečuje, vendar jo še zmeraj obiskuje več tujcev (približno 60 odstotkov) kakor domačih gostov, teh je bilo prej okrog 30 odstotkov, zdaj pa se je njihov delež povečal na 40 odstotkov.

Kot je povedala predsednica uprave Irena Lesjak, so izdelali idejni načrt za preselitev igralnice na občinsko zemljišče pri hotelu Habakuk pod Pohorjem, kjer je zdaj parkirišče. Z novo igralnico, njena gradnja bi stala okrog 5 milijonov evrov, bi podvojili igralniške zmogljivosti in prihodek na okrog milijardo tolarjev po plačilu koncesijskih dajatev. O tem se že pogovarjajo, za ta podvig pa bi potrebovali domačega strateškega partnerja, kajti zakonodaja pri tem poslu omejuje sodelovanje tujcev. Predvidevajo, da bi lahko temeljni kamen za novo igralnico položili prihodnje leto, v mestu pa bi kljub novi igralnici zadržali manjše prostore za igre na srečo.

Casino Maribor je bil ustanovljen leta 1989, igralnico na Glavnem trgu pa so odprli 9. novembra istega leta. Takrat je bila igralnica ena izmed dejavnosti nekdanjega podjetja Pohorje, julija leta 1997 se je olastninila, tako da je Casino prešel v večinsko državno last. Leto kasneje je država kot prehodna lastnica prenesla delnice na sedanje lastnike, ki so Kapitalska in Odškodninska družba, Mestna občina Maribor, občini HočeSlivnica in Miklavž na Dravskem polju ter Zlata Moneta 2. Casino Maribor je leta 2001 odprl igralnico Casino 3000 v Moravskih Toplicah, ki jo bo konec tega ali v začetku prihodnjega leta preselil iz Term 3000 v prenovljeni hotel Ajda, tam pa pričakujejo več obiskovalcev in hotelskih gostov.
Borko De Corti

Nasilje na delovnem mestu

Večer, 7.Junij 2005

Nasilje na delovnem mestu se je vedno pojavljalo in se bo verjetno tudi v prihodnosti, opozarja višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer

Strah in nemoč občuti skoraj vsaka žrtev ustrahovanja in nasilja na delovnem mestu. Ko so se ti ljudje zaposlili, se jim še sanjalo ni, da je to mogoče in da se v službi kaj takega sploh lahko zgodi. Da bo nadrejeni ali pa sodelavec uničeval njihovo samozavest, osebnostno integriteto, življenje. Da bo postal njihova nočna mora. O nasilju na delovnem mestu je na minulem kongresu tajnic v Portorožu spregovorila višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer. Opozorila je, da je prav nasilje na delovnem mestu najteže prepoznavno, saj šele zdaj dobiva pravo pojavno obliko.
Kot ugotavlja Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, se število prijavljenih primerov fizičnega nasilja, šikaniranja in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu povečuje v večini evropskih držav. Vzroka za to sta verjetno večje zavedanje zaposlenih o teh pojavih in zmanjšana toleranca do različnih oblik nasilja na delovnem mestu. O tem je prepričana tudi Nussdorferjeva, ki meni, da se je nasilje na delovnem mestu vedno pojavljalo in se bo verjetno tudi v prihodnosti, ker problem prepoznava vse več ljudi, pa se je proti njemu zdaj vendarle laže boriti. Zaveda pa se, da je zaradi stalnega pomanjkanja delovnih mest in strahu pred izgubo službe o nasilju med zaposlenimi težko spregovoriti. "Kako o njem spregovoriti v okolju, kjer se moški, še bolj pa ženske, borijo za kos kruha in kjer se na delovno mesto tajnic, sekretark, pravnic, lahko pa celo delavk za tekočim trakom ali natakaric v lokalih prijavi desetkrat več ljudi, kot jih lahko zaposlijo?" se sprašuje višja državna tožilka. To je še teže, če je storilec nadrejeni, kar se pogosto dogaja, opaža.
"Žrtev ustrahovanja in nadlegovanja na delovnem mestu se pogosto počuti nemočna. Če je žrtev sodelavca, le redko stopi do nadrejenega in ga prosi za pomoč. Res pa je tudi, da v nekaterih primerih, s katerimi sem se srečala pri svojem delu, delodajalci sploh niso ukrepali." Je rešitev odpoved? "V skrajnem primeru že," svetuje psihologinja. "Razmere namreč lahko postanejo nevzdržne in človeku takrat ne preostane drugega, kot da zamenja službo. Žalitve, grožnje, umetno zmanjševanje vrednosti človeka in zloraba moči uničujejo življenja in navsezadnje vplivajo tudi na produktivnost v podjetju. To pa bi zagotovo morali biti dovolj dobri vzroki za to, da bi se tudi delodajalci zavedeli problema in prevzeli aktivno vlogo pri njegovem reševanju."
Sanja Verovnik