Misterij rulete, pisma bralcev
Večer,29.4.1993
Takoj po volitvah '90 sta notranje ministstrsvo in v njegovem okviru Vis pričela akcijo Ruleta, s katero naj bi ugotovila povezave med Udbo in igralnicami. Delčki iz tega mozaika so portoroško in Hitove igralnice že spravili na naslovne strani časopisov, v obdobje Udbe pa vsekakor sodita tudi igralnici na Bledu in V Mariboru. Seveda bi bilo zanimivo izvedeti, ali sta bili med opazovanimi in kakšni so izsledki Visa. Bavčar je novembra '91 obiskal Casino v Mariboru, vendar ni znano, ali je to bil delovni obisk v okviru resorja notranjega ministra ali prvaka Demokratske stranke.
Ob nevarnosti, da na lahek način pridobljen denar vzbudi zanimanje tistega dela politike, ki moralo razume kot oviro pri vzponu do vzvodov oblasti, obstaja tudi večna bojazen, da bi vonj po denarju privabil mafijo ali jo celo pomagal ustvariti. Iz izjav nekaterih funkcionarjev se da razbrati, da permanentna nevarnost pred najrazličnejšimi pojavi kriminala v igralnicah in okrog njih ni samo bujna domišljija ter da varovalka v besedilu osnutka novega zakona o igrah na srečo ni zgolj tehten premislek predlagateljev, temveč tudi izkušnja.
Poleti 1982 smo gostili pisano druščino profesionalcev hazarda. Skupina Švicarjev, Francozov in Jugoslovanov, ki jo je vodil Slobodan Šaranović, know-how pa prispeval Theo Bruns, ekspert za prirejanje cilindrov, je najprej poslala v sanacijski program blejsko, potem pa še pošteno sesula portoroško igralnico. Pri ropanju na Bledu jim je s ključi igralnice priskočil na pomoč celo tamkajšnji krupje. Tujcem so sodili v njihovi odsotnosti, tako da sicer nizke kazni ni občutil prav nihče, za denarjem pa se je izgubila vsaka sled.
Ob taki temporalni nevarnosti od zunaj preti igralnicam nevarnost tudi znotraj objektov. Tatinski in skorumpirani krupjeji, ki jih lovijo varnostne službe in tehnika v Hitovih igralnicah in v portoroški igralnici, ter nič o tem iz Maribora, Bleda in Ljubljane, kjer sekuritivne infrastrukture ni, nam govori dvoje: tudi oko kamere ni dovolj, da bi nevtralizirali pohlep po denarju, če pa objektivov ni, nam na preostane nič drugega, kot da verjamemo vodstvom, da se pri njih pač dela pošteno. Brez elektronskega nadzora se namreč pojavi problem dokumentiranja morebitnih primerov kraje. Samo tisti, ki je kdaj na lastne oči videl, kako se lahko kdo okoristi s privilegijem dela v Casinu, ve, v kakšno godljo ses lahko spravi, če želi kaj dokazovati.
Krupjejska sekunda je podobna radijski in traja celo večnost. Da denar zamenja lastnika na nepošten način, je izkušenemu krupjeju dovolj samo hipec. Tega so se zavedali tudi italijanski policisti, ki so lani z nevidnimi kamerami in ob največji konspirativnosti spremljali delo krupjejev v beneški igralnici na Lidu. Rezultat? Vsak tretji krupje je delal za svoj žep!
Vendar je posameznik v lovu za provizijo na račun svojega položaja izpostavljen velikemu tveganju. Če pa se povezuje navzgor in navzdol (ključna je vloga vodje mize), se nevarnost zmanjšuje. Ko so vključene najpomembnejše funkcije, poprejšnja nevarnost izgine in postane prednost. Tako dobimo skupino, ki ses je metodično širila in objekt, ki ga vodi spremenila v lastno tiskarno denarja.
Kakšna je krvna slika slovenskih Casinojev, kjer krupjeji operirajo z ogromnimi zneski denarja, pa jih pri tem nihče ne nadzira, ve samo ožji krog ljudi. Izkušnje pravijo, da mariborska hiša hazarda ni več "virgo intacta", kar se nepoštenja tiče, le da odkriti primeri ne prilezejo do javnosti. Direktor Čabrian bi lahko javnosti podrobneje razložil tudi delovanje posojilne službe, ki se je pojavila takoj, ko je Casino novembra '90 odprl vrata še za naše goste. Ali je bil sklenjen kakšen obligatoren odnos in kaj je vseboval ali pa je šlo samo za ustni dogovor z Mariborčanom, ki je denar posojal predvsem domačim gostom, saj od tujih ni mogel zahtevati potnega lista kot dodatno garancijo, da bo posojilo vrnjeno?
Svoje bi v okviru možnosti, ki jih ima morala storiti predvsem država. Z interventnim zakonom lahko takoj vzpostavi ustrezen sistem nadzora nad premoženjem igralnic, ki bi opisano in še kaj drugega preprečeval. Normalna procedura skozi določila osnutka novega zakona, ki to ukazuje, bo avdio-video kontrolo in posebne službe v igralnice poslala šele nekje v novembru. Če bo zakon sprejet v napovedanem roku seveda. Finančno ministrstvo pa naj v igralnice postavi svoje ljudi in naj dnevno odvaja davek od iger. Potem ne bo prihajalo do pojava, ko se dobiček iz igralnic zamaskira v skupni promet krovnega podjetja in postaja neugotovljiv.
Igralnica v Mariboru po doslej znanih uradnih podatkih, brez podatka za lani, namreč še sploh ni izkazala dobička!?
Marijan Ornik, Maribor
-Pisec tega članka je službo v Casinu Maribor izgubil prvič septembra 1992, drugič pa septembra 2003. Da jo je lahko imel priložnost izgubiti še drugič, je bil prvič odpuščen nezakonito .
-1.12.1997 - 12.12.1997 je bil skupaj s še enim članov SPI poslan na čakanje na delo kot tehnološki višek . Zaradi eklatantno grešne uporabe zakonov in po posredovanju SIDS sta bila oba nazaj na delu izjemno hitro.
-1.12.2001 - 1.9.2002 Prerazporejen z vodje mize na del. mesto vodje recepcije. Po vloženi tožbi in posredovanju odvetnika, ki je svoje storitve opravil "pro bono", se je vrnil na svoje delovno mesto vodje mize.
-okt.2002 - sept.2003 Brez kakršnekoli odločbe mu je bila odvzeta temeljna človeška pravica do opravljanja svojega dela po pogodbi o delu - biti vodje mize. Po več kot desetletju na delih vodje mize, je bil postavljen nazaj za mizo kot krupje.
Misterij Rulete
Takoj po volitvah '90 sta notranje ministstrsvo in v njegovem okviru Vis pričela akcijo Ruleta, s katero naj bi ugotovila povezave med Udbo in igralnicami. Delčki iz tega mozaika so portoroško in Hitove igralnice že spravili na naslovne strani časopisov, v obdobje Udbe pa vsekakor sodita tudi igralnici na Bledu in V Mariboru. Seveda bi bilo zanimivo izvedeti, ali sta bili med opazovanimi in kakšni so izsledki Visa. Bavčar je novembra '91 obiskal Casino v Mariboru, vendar ni znano, ali je to bil delovni obisk v okviru resorja notranjega ministra ali prvaka Demokratske stranke.
Ob nevarnosti, da na lahek način pridobljen denar vzbudi zanimanje tistega dela politike, ki moralo razume kot oviro pri vzponu do vzvodov oblasti, obstaja tudi večna bojazen, da bi vonj po denarju privabil mafijo ali jo celo pomagal ustvariti. Iz izjav nekaterih funkcionarjev se da razbrati, da permanentna nevarnost pred najrazličnejšimi pojavi kriminala v igralnicah in okrog njih ni samo bujna domišljija ter da varovalka v besedilu osnutka novega zakona o igrah na srečo ni zgolj tehten premislek predlagateljev, temveč tudi izkušnja.
Poleti 1982 smo gostili pisano druščino profesionalcev hazarda. Skupina Švicarjev, Francozov in Jugoslovanov, ki jo je vodil Slobodan Šaranović, know-how pa prispeval Theo Bruns, ekspert za prirejanje cilindrov, je najprej poslala v sanacijski program blejsko, potem pa še pošteno sesula portoroško igralnico. Pri ropanju na Bledu jim je s ključi igralnice priskočil na pomoč celo tamkajšnji krupje. Tujcem so sodili v njihovi odsotnosti, tako da sicer nizke kazni ni občutil prav nihče, za denarjem pa se je izgubila vsaka sled.
Ob taki temporalni nevarnosti od zunaj preti igralnicam nevarnost tudi znotraj objektov. Tatinski in skorumpirani krupjeji, ki jih lovijo varnostne službe in tehnika v Hitovih igralnicah in v portoroški igralnici, ter nič o tem iz Maribora, Bleda in Ljubljane, kjer sekuritivne infrastrukture ni, nam govori dvoje: tudi oko kamere ni dovolj, da bi nevtralizirali pohlep po denarju, če pa objektivov ni, nam na preostane nič drugega, kot da verjamemo vodstvom, da se pri njih pač dela pošteno. Brez elektronskega nadzora se namreč pojavi problem dokumentiranja morebitnih primerov kraje. Samo tisti, ki je kdaj na lastne oči videl, kako se lahko kdo okoristi s privilegijem dela v Casinu, ve, v kakšno godljo ses lahko spravi, če želi kaj dokazovati.
Krupjejska sekunda je podobna radijski in traja celo večnost. Da denar zamenja lastnika na nepošten način, je izkušenemu krupjeju dovolj samo hipec. Tega so se zavedali tudi italijanski policisti, ki so lani z nevidnimi kamerami in ob največji konspirativnosti spremljali delo krupjejev v beneški igralnici na Lidu. Rezultat? Vsak tretji krupje je delal za svoj žep!
Vendar je posameznik v lovu za provizijo na račun svojega položaja izpostavljen velikemu tveganju. Če pa se povezuje navzgor in navzdol (ključna je vloga vodje mize), se nevarnost zmanjšuje. Ko so vključene najpomembnejše funkcije, poprejšnja nevarnost izgine in postane prednost. Tako dobimo skupino, ki ses je metodično širila in objekt, ki ga vodi spremenila v lastno tiskarno denarja.
Kakšna je krvna slika slovenskih Casinojev, kjer krupjeji operirajo z ogromnimi zneski denarja, pa jih pri tem nihče ne nadzira, ve samo ožji krog ljudi. Izkušnje pravijo, da mariborska hiša hazarda ni več "virgo intacta", kar se nepoštenja tiče, le da odkriti primeri ne prilezejo do javnosti. Direktor Čabrian bi lahko javnosti podrobneje razložil tudi delovanje posojilne službe, ki se je pojavila takoj, ko je Casino novembra '90 odprl vrata še za naše goste. Ali je bil sklenjen kakšen obligatoren odnos in kaj je vseboval ali pa je šlo samo za ustni dogovor z Mariborčanom, ki je denar posojal predvsem domačim gostom, saj od tujih ni mogel zahtevati potnega lista kot dodatno garancijo, da bo posojilo vrnjeno?
Svoje bi v okviru možnosti, ki jih ima morala storiti predvsem država. Z interventnim zakonom lahko takoj vzpostavi ustrezen sistem nadzora nad premoženjem igralnic, ki bi opisano in še kaj drugega preprečeval. Normalna procedura skozi določila osnutka novega zakona, ki to ukazuje, bo avdio-video kontrolo in posebne službe v igralnice poslala šele nekje v novembru. Če bo zakon sprejet v napovedanem roku seveda. Finančno ministrstvo pa naj v igralnice postavi svoje ljudi in naj dnevno odvaja davek od iger. Potem ne bo prihajalo do pojava, ko se dobiček iz igralnic zamaskira v skupni promet krovnega podjetja in postaja neugotovljiv.
Igralnica v Mariboru po doslej znanih uradnih podatkih, brez podatka za lani, namreč še sploh ni izkazala dobička!?
Marijan Ornik, Maribor
-Pisec tega članka je službo v Casinu Maribor izgubil prvič septembra 1992, drugič pa septembra 2003. Da jo je lahko imel priložnost izgubiti še drugič, je bil prvič odpuščen nezakonito .
-1.12.1997 - 12.12.1997 je bil skupaj s še enim članov SPI poslan na čakanje na delo kot tehnološki višek . Zaradi eklatantno grešne uporabe zakonov in po posredovanju SIDS sta bila oba nazaj na delu izjemno hitro.
-1.12.2001 - 1.9.2002 Prerazporejen z vodje mize na del. mesto vodje recepcije. Po vloženi tožbi in posredovanju odvetnika, ki je svoje storitve opravil "pro bono", se je vrnil na svoje delovno mesto vodje mize.
-okt.2002 - sept.2003 Brez kakršnekoli odločbe mu je bila odvzeta temeljna človeška pravica do opravljanja svojega dela po pogodbi o delu - biti vodje mize. Po več kot desetletju na delih vodje mize, je bil postavljen nazaj za mizo kot krupje.
O.marian at 3:08 pop.
