Strupene pilule in beli vitezi
30. avgusta 2003 je bil pod tem naslovom v Delu objavljen članek , ki se je vsebinsko posvetil tehnikam in strategiji obrambe pred prevzemi podjetij. Vsak prevzem, ki prinaša spremembe v sestavi nadzornega sveta in uprave je po definiciji sovražni prevzem. Uprave napadanih podjetij so razvile vse mogoče taktike, da bi odbile nasprotnika, kajti njegova zmaga pomeni slovo uprave.
Na članek v Delu je hitro odgovorila Skupina za pregledno igralništvo s pričujočim sestavkom, ki pa ga Delo žal ni objavilo. Tukaj ga lahko preberete v celoti.
Pred leti je prišlo do nekakšne strateške usmeritve ozir. dogovora med dvema največjima igralcema na področju prirejanja posebnih iger na srečo v Sloveniji. Pet podjetij, ki imajo casinoje, naj bi po uspešnih prevzemih predstavljali samo še dve: Hit iz Nove Gorice bi pokrival področje ob slovenskih mejah, medtem ko bi Casino Portorož prevzel notranjost dežele. Obe največji podjetji, ki ustvarita okrog 95 odstotkov vseh prihodkov v slovenskem igralništvu, svoj igralniški produkt tržita predvsem v Italiji, tam pa postaja vse bolj vroče. Nova, zelo uspešna igralnica Ca 'Noghera v Benetkah in možnost izgradnje dodatnih igralnic vsled obetajočih se sprememb v italijanski igralniški zakonodaji, silijo oba akterja v iskanje novih tržnih priložnosti. Trio malih igralnic (Ljubljana, Bled in Maribor) je leta 2000 prispeval samo 3 odstotke vseh slovenskih dajatev iz igralništva. Vse tri skupaj so torej po velikosti v primerjavi z, recimo Hitom, kakor hišni muc proti pošasti iz Jurskega parka. Primerjava se seveda nanaša smo na velikost. Izkušnje kažejo, da je vsebinsko gledano lahko tudi povsem obratno.
Prevzemi bi vključenim podjetjem prinesli nekaj odločilnih sinergičnih učinkov, toda pomembneje od prihodnosti prevzetega podjetja je pri nas vprašanje prihodnosti njegove uprave. To je toliko bolj pomembno, če je v njem tudi srednješolec, kot je npr. v mariborski igralnici. Hkrati lahko taka namera sproži tudi celo vrsto drugih vprašanj, ki okupirajo misli nekaterih večnih podpornikov uprave v podjetju. Mala igralnica si namreč lahko pri nas ustvari popolnoma unikaten notranji ustroj, temelječ na spektakularnih privilegijih ene skupine zaposlenih. V mariborskem primeru se npr. že leta in leta dogaja, da inšpektorji iger delajo od 100 do 120 ur na mesec, dobijo pa seveda plačo za poln delovni čas z vsemi dodatki. Tudi za čas, ko jih v službi ni bilo. Takšno malo kraljestvo je potem seveda še toliko težje zavzeti, saj se je nasproti postavila skupina odločnih upornikov, ki agresivno branijo nekaj, kar ima za njih obliko lastnine. V tem konkretnem primeru prevzemnik neposredno ogroža torej tudi "vojni plen", ustvarjen v prvih nekaj letih, ko mariborski kazino operater še ni imel kamer in ko je kljub rekordnim obiskom ustvaril samo za naprstnik dobička. Ko se na stran obrambe podjetja (privilegijev enega ducata ljudi) preko lastniških deležev postavijo tudi politiki, lahko prevzemnik računa s tipično balkanskim pojavom, ki so ga pred leti v pogajanjih v zvezi s vzpostavljanjem miru na Kosovu spoznali tudi tujci. Torej, podpišeš, daš roko, se nasmehneš in potem ravnaš popolnoma drugače. V razgovorih med mariborsko politiko in Hitom so se Štajerci vztrajno posluževali te taktike. Najprej so modro prikimavali, kakšno rekli, ter tu in tam preverili, če je figa v žepu še na svojem mestu. Hkrati so upravi mariborskega prireditelja iger na srečo dovolili, da je počela stvari, ki bi podražile nakup in nezaželenega ljubimca odgnale (vpis nepremičnine v kateri je igralnica v premoženje družbe, otvoritev nove igralnice v Moravcih, iskanje belega viteza v Termah Maribor). Za patetično preobleko interesov mesta Maribor je mestna politična elita v srednji fazi igre skušala doseči stvari, ki se tičejo direktnih osebnih koristi. Nekdanji predsednik nadzornega sveta in visoki funkcionar Desusa Stanislav Brglez za Večer:
- "S Hitom smo se dogovarjali, Hit pa hoče večinski delež in potem bi sam postavljal upravo in nadzorni svet, upam, da v sodelovanju z občino."
Maribor se je otresel velikega in lokalnim igralniškim graščakom nevarnega nasprotnika. Ostala je nekredibilna uprava Casina, ki govori o recesiji v poslu in hkrati načrtuje objekte na novih lokacijah. In to na takih, ki jih je Hit predtem ocenil kot neperspektivne (klet v Moravcih, Habakuk pod Pohorjem), številke o poslovanju pa so se potem zavrtele v prid tej oceni (Moravci). Inšpektorjem iger v Mariboru (samo njim) so kmalu po otvoritvi igralnice v Moravcih debelo povišali plače (nagrada anti-Hit koaliciji?). Dobili smo igralnico v Moravcih, ki dela na nizkih obratih in ki je ustvarila le četrtino od napovedanega rezultata za prvo leto obratovanja. Posledica je izguba, toda tudi ta je "korigirana" zaradi bolšega vtisa o upravičenosti naložbe. Kazino operater iz Maribora je v zadnjih dveh letih ustvaril okoli 120 milijonov izgube. Trenutno je v fazi prisilne poravnave, oziroma poslovne reorganizacije, ki jo predlagatelji med Američani (bankruptcy chapter 11) imenujejo "business thing", prizadeti del pa "ploy" ali prevara. Tik pred njo je uprava mariborskega Casina pohitela in obvestila osem zaposlenih, da jim bo prenehalo delovno razmerje. Prisilna poravnava namreč prinaša enake možnosti vsem
delavcem, predvsem pa preglednost v postopku ugotavljaja presežkov delovne sile. Dodatno lahko k tem osmim prištejemo še 150 do 200 neuresničenih delovnih mest, ki bi jih prineslo sodelovanje s Hitom, mnogo večji delež dajatev v mestnem proračunu, resnici na ljubo pa tudi povečan negativni vpliv igralništva na okolje. Kako nestrateško, kratkoročno in osebnostno prenapeto so delovali nekateri posamezniki med mariborskimi politiki, ko so branili posest uprave casina, skupine zaposlenih in nekaterih nadzornikov, vidimo po udarcu, ki ga je vrnil Hitov imperij. Pridobil si je dve novi koncesiji za igralnice in od katerih bo ena zgrajena v Šentilju.
Tako so nastali samo nekateri sedanji in bodoči oportunitetni stroški, ki si jih je pridelal Maribor. Naš Maribor, mesto emocij, ki se skozi usta lokalnih politikov tako rado postavi v vlogo Kalimera.
Skupina za pregledno igralništvo, Maribor
Na članek v Delu je hitro odgovorila Skupina za pregledno igralništvo s pričujočim sestavkom, ki pa ga Delo žal ni objavilo. Tukaj ga lahko preberete v celoti.
Pred leti je prišlo do nekakšne strateške usmeritve ozir. dogovora med dvema največjima igralcema na področju prirejanja posebnih iger na srečo v Sloveniji. Pet podjetij, ki imajo casinoje, naj bi po uspešnih prevzemih predstavljali samo še dve: Hit iz Nove Gorice bi pokrival področje ob slovenskih mejah, medtem ko bi Casino Portorož prevzel notranjost dežele. Obe največji podjetji, ki ustvarita okrog 95 odstotkov vseh prihodkov v slovenskem igralništvu, svoj igralniški produkt tržita predvsem v Italiji, tam pa postaja vse bolj vroče. Nova, zelo uspešna igralnica Ca 'Noghera v Benetkah in možnost izgradnje dodatnih igralnic vsled obetajočih se sprememb v italijanski igralniški zakonodaji, silijo oba akterja v iskanje novih tržnih priložnosti. Trio malih igralnic (Ljubljana, Bled in Maribor) je leta 2000 prispeval samo 3 odstotke vseh slovenskih dajatev iz igralništva. Vse tri skupaj so torej po velikosti v primerjavi z, recimo Hitom, kakor hišni muc proti pošasti iz Jurskega parka. Primerjava se seveda nanaša smo na velikost. Izkušnje kažejo, da je vsebinsko gledano lahko tudi povsem obratno.
Prevzemi bi vključenim podjetjem prinesli nekaj odločilnih sinergičnih učinkov, toda pomembneje od prihodnosti prevzetega podjetja je pri nas vprašanje prihodnosti njegove uprave. To je toliko bolj pomembno, če je v njem tudi srednješolec, kot je npr. v mariborski igralnici. Hkrati lahko taka namera sproži tudi celo vrsto drugih vprašanj, ki okupirajo misli nekaterih večnih podpornikov uprave v podjetju. Mala igralnica si namreč lahko pri nas ustvari popolnoma unikaten notranji ustroj, temelječ na spektakularnih privilegijih ene skupine zaposlenih. V mariborskem primeru se npr. že leta in leta dogaja, da inšpektorji iger delajo od 100 do 120 ur na mesec, dobijo pa seveda plačo za poln delovni čas z vsemi dodatki. Tudi za čas, ko jih v službi ni bilo. Takšno malo kraljestvo je potem seveda še toliko težje zavzeti, saj se je nasproti postavila skupina odločnih upornikov, ki agresivno branijo nekaj, kar ima za njih obliko lastnine. V tem konkretnem primeru prevzemnik neposredno ogroža torej tudi "vojni plen", ustvarjen v prvih nekaj letih, ko mariborski kazino operater še ni imel kamer in ko je kljub rekordnim obiskom ustvaril samo za naprstnik dobička. Ko se na stran obrambe podjetja (privilegijev enega ducata ljudi) preko lastniških deležev postavijo tudi politiki, lahko prevzemnik računa s tipično balkanskim pojavom, ki so ga pred leti v pogajanjih v zvezi s vzpostavljanjem miru na Kosovu spoznali tudi tujci. Torej, podpišeš, daš roko, se nasmehneš in potem ravnaš popolnoma drugače. V razgovorih med mariborsko politiko in Hitom so se Štajerci vztrajno posluževali te taktike. Najprej so modro prikimavali, kakšno rekli, ter tu in tam preverili, če je figa v žepu še na svojem mestu. Hkrati so upravi mariborskega prireditelja iger na srečo dovolili, da je počela stvari, ki bi podražile nakup in nezaželenega ljubimca odgnale (vpis nepremičnine v kateri je igralnica v premoženje družbe, otvoritev nove igralnice v Moravcih, iskanje belega viteza v Termah Maribor). Za patetično preobleko interesov mesta Maribor je mestna politična elita v srednji fazi igre skušala doseči stvari, ki se tičejo direktnih osebnih koristi. Nekdanji predsednik nadzornega sveta in visoki funkcionar Desusa Stanislav Brglez za Večer:
- "S Hitom smo se dogovarjali, Hit pa hoče večinski delež in potem bi sam postavljal upravo in nadzorni svet, upam, da v sodelovanju z občino."
Maribor se je otresel velikega in lokalnim igralniškim graščakom nevarnega nasprotnika. Ostala je nekredibilna uprava Casina, ki govori o recesiji v poslu in hkrati načrtuje objekte na novih lokacijah. In to na takih, ki jih je Hit predtem ocenil kot neperspektivne (klet v Moravcih, Habakuk pod Pohorjem), številke o poslovanju pa so se potem zavrtele v prid tej oceni (Moravci). Inšpektorjem iger v Mariboru (samo njim) so kmalu po otvoritvi igralnice v Moravcih debelo povišali plače (nagrada anti-Hit koaliciji?). Dobili smo igralnico v Moravcih, ki dela na nizkih obratih in ki je ustvarila le četrtino od napovedanega rezultata za prvo leto obratovanja. Posledica je izguba, toda tudi ta je "korigirana" zaradi bolšega vtisa o upravičenosti naložbe. Kazino operater iz Maribora je v zadnjih dveh letih ustvaril okoli 120 milijonov izgube. Trenutno je v fazi prisilne poravnave, oziroma poslovne reorganizacije, ki jo predlagatelji med Američani (bankruptcy chapter 11) imenujejo "business thing", prizadeti del pa "ploy" ali prevara. Tik pred njo je uprava mariborskega Casina pohitela in obvestila osem zaposlenih, da jim bo prenehalo delovno razmerje. Prisilna poravnava namreč prinaša enake možnosti vsem
delavcem, predvsem pa preglednost v postopku ugotavljaja presežkov delovne sile. Dodatno lahko k tem osmim prištejemo še 150 do 200 neuresničenih delovnih mest, ki bi jih prineslo sodelovanje s Hitom, mnogo večji delež dajatev v mestnem proračunu, resnici na ljubo pa tudi povečan negativni vpliv igralništva na okolje. Kako nestrateško, kratkoročno in osebnostno prenapeto so delovali nekateri posamezniki med mariborskimi politiki, ko so branili posest uprave casina, skupine zaposlenih in nekaterih nadzornikov, vidimo po udarcu, ki ga je vrnil Hitov imperij. Pridobil si je dve novi koncesiji za igralnice in od katerih bo ena zgrajena v Šentilju.
Tako so nastali samo nekateri sedanji in bodoči oportunitetni stroški, ki si jih je pridelal Maribor. Naš Maribor, mesto emocij, ki se skozi usta lokalnih politikov tako rado postavi v vlogo Kalimera.
Skupina za pregledno igralništvo, Maribor
O.marian at 11:38 pop.
