Prisilna poravnava - kakšna žival je to?
Slovenija premore že dve slovenski igralnici (Bled in Maribor), ki sta šli skozi prisilno poravnavo. V svetu igralništva velja pravilo, da po odbitju davkov iz naslova igralniške dejavnosti (recimo 40 odstotkov), 60 odstotkov preostanka realizacije zadostuje, da se pokrijejo vsi stroški poslovanja in da ostane tudi nekaj dobička. Mariborska igralnica je v svoji kratki zgodovini plačevala dajatve, ki so se gibale med 20 in 25 odstotki. Ostajalo ji je torej 75 do 80 odstotkov realizacije. Kljub tako ugodnim okoliščinam v zvezi z igralniškimi davki je zašla v finančne težave, ki so leta 2003 prinesle prisilno poravnavo. Prisilka je zadnji korak pred stečajem in naša zakonodaja jo omogoča, da bi s tem instrumentom še nekako rešila podjetja pred propadom in delavce pred izgubo služb.
Prisilna poravnava je postopek pred sodiščem, ki se ga sproži, da bi se odpravila dolžnikova plačilna nesposobnost oziroma prezadolženost. Dolžnikovo plačilno nesposobnost oziroma prezadolženost se lahko odpravi z odložitvijo izplačila ali zmanjšanjem dolgov in finančno reorganizacijo. Postopek prisilne poravnave se uvede z vložitvijo predloga za začetek postopka prisilne poravnave.
Prisilna poravnava pa se lahko, če kdo tako želi, izkorišča v čisto posebne namene. Lahko gre za umazano igro, v kateri, v pričakovanju kasnejšega cenejšega odkupa, trenutni menedžment podjetje namerno tišči v izgube. Zgodba, ki smo jo v tranzicijski Sloveniji videli že neštetokrat. Podjetje se skozi prisilno poravnavo očisti dolgov, delavcev, cena delnic podjetja pade. Upniki zmeraj potegnejo kratko, saj lahko dobijo tudi samo petino zneska, ki jim ga dolguje podjetje. Tehnično gledano, je podjetje na dnu in to je zaradi nizke cene delnic najugodnejša priložnost za nakup. Oglejmo si prisilko, ki se je danes znašla v Večeru. Naš interes ni iskati grdobije - zanima nas samo tehnika. V tem primeru gre za prisilko po že opravljenem odkupu in akterji čistijo podjetje finančnih bremen. Kmalu bom poiskali še več primerov prisilnih poravnav.
Večer,22.2.2005
Monika Žvikart, odgovorna za odnose z javnostmi Skupine Prevent, pa je predlog uvedbe prisilne poravnave za družbo Prevent Gradnje tako komentirala: "S prisilno poravnavo bomo ohranili delovna mesta in hkrati zagotovili, da se bodo projekti v izvajanju nemoteno nadaljevali, kar prinaša tekoče pozitivno poslovanje podjetja Prevent Gradnje NGR." Žvikartova je še pojasnila, da že pri nakupu podjetja (takrat Gradis Nizke gradnje) niso bili dovolj pozorni na to, da so bile nekatere pogodbe sklenjene v škodo podjetja. "Ti projekti se zdaj končujejo in njihove posledice postajajo vedno bolj (finančno, op.p.) vidne."
Takoj naslednji dan je Večer zopet posvetil nekaj prostora Preventu. Prebrali smo lahko tole izjavo:
"Osnovna strategija širjenja naše dejavnosti je bil nakup podjetij, ki so slabo poslovala, vendar smo v njih videli tržne in kadrovske potenciale in imeli zato realna pričakovanja za njihovo prihodnost. Zavedali smo se tudi, da bo za njihovo pozitivno poslovanje potrebnega precej časa in tudi truda, saj bi brez našega vstopa ta podjetja najverjetneje že zdavnaj končala v stečaju," je povedala predstavnica za odnose z javnostmi Skupine Prevent Monika Žvikart in dodala: "Prav tako smo ves čas tudi vedeli, da se nam pri tako velikem številu projektov lahko zgodi, da se prav vsi ne bodo iztekli po naših pričakovanjih."
Prisilna poravnava je postopek pred sodiščem, ki se ga sproži, da bi se odpravila dolžnikova plačilna nesposobnost oziroma prezadolženost. Dolžnikovo plačilno nesposobnost oziroma prezadolženost se lahko odpravi z odložitvijo izplačila ali zmanjšanjem dolgov in finančno reorganizacijo. Postopek prisilne poravnave se uvede z vložitvijo predloga za začetek postopka prisilne poravnave.
Prisilna poravnava pa se lahko, če kdo tako želi, izkorišča v čisto posebne namene. Lahko gre za umazano igro, v kateri, v pričakovanju kasnejšega cenejšega odkupa, trenutni menedžment podjetje namerno tišči v izgube. Zgodba, ki smo jo v tranzicijski Sloveniji videli že neštetokrat. Podjetje se skozi prisilno poravnavo očisti dolgov, delavcev, cena delnic podjetja pade. Upniki zmeraj potegnejo kratko, saj lahko dobijo tudi samo petino zneska, ki jim ga dolguje podjetje. Tehnično gledano, je podjetje na dnu in to je zaradi nizke cene delnic najugodnejša priložnost za nakup. Oglejmo si prisilko, ki se je danes znašla v Večeru. Naš interes ni iskati grdobije - zanima nas samo tehnika. V tem primeru gre za prisilko po že opravljenem odkupu in akterji čistijo podjetje finančnih bremen. Kmalu bom poiskali še več primerov prisilnih poravnav.
Večer,22.2.2005
Kot kaže, je Prevent kupil "gradbenega mačka v žaklju"
Zadolženost presega tri milijarde tolarjev
"Vodstvo podjetja bo pri izvajanju procesa sanacije upoštevalo določila zakona o finančnem poslovanju podjetij, za poplačilo novih tekočih obveznosti pa bomo dobaviteljem dali jamstva finančnih institucij. Končni uspeh finančne sanacije poslovanja je odvisen od sodelovanja vseh zainteresiranih udeležencev podjetja ne glede na izbrano metodo sanacije," je še povedal Darko Kočar, ki ne dvomi, da bo prisilna poravnava uspela. "Prizadevali si bomo, da bi upnike poplačali čimprej, ocenjujemo, da naj bi bili poplačani v višini od 20 do 50 odstotkov." Stečaj pa po Kočarjevem mnenju gotovo ne bi bil dobra rešitev, saj redno plačujejo obveznosti zaposlenim in tudi večini dobaviteljev.Monika Žvikart, odgovorna za odnose z javnostmi Skupine Prevent, pa je predlog uvedbe prisilne poravnave za družbo Prevent Gradnje tako komentirala: "S prisilno poravnavo bomo ohranili delovna mesta in hkrati zagotovili, da se bodo projekti v izvajanju nemoteno nadaljevali, kar prinaša tekoče pozitivno poslovanje podjetja Prevent Gradnje NGR." Žvikartova je še pojasnila, da že pri nakupu podjetja (takrat Gradis Nizke gradnje) niso bili dovolj pozorni na to, da so bile nekatere pogodbe sklenjene v škodo podjetja. "Ti projekti se zdaj končujejo in njihove posledice postajajo vedno bolj (finančno, op.p.) vidne."
Takoj naslednji dan je Večer zopet posvetil nekaj prostora Preventu. Prebrali smo lahko tole izjavo:
"Osnovna strategija širjenja naše dejavnosti je bil nakup podjetij, ki so slabo poslovala, vendar smo v njih videli tržne in kadrovske potenciale in imeli zato realna pričakovanja za njihovo prihodnost. Zavedali smo se tudi, da bo za njihovo pozitivno poslovanje potrebnega precej časa in tudi truda, saj bi brez našega vstopa ta podjetja najverjetneje že zdavnaj končala v stečaju," je povedala predstavnica za odnose z javnostmi Skupine Prevent Monika Žvikart in dodala: "Prav tako smo ves čas tudi vedeli, da se nam pri tako velikem številu projektov lahko zgodi, da se prav vsi ne bodo iztekli po naših pričakovanjih."
O.marian at 2:27 pop.
