Casino Maribor slavi 15-letnico

Casino Maribor te dni slavi svojo 15-letnico. Novo vodstvo, uspešna prisilna poravnava in načrti za razvoj programov ter spet uspešno poslovanje obetajo boljše čase petdesetčlanskemu kolektivu, ki domuje v eminentni zgradbi nekdanje Velike kavarne.

Izguba je igralnico pestila zadnjih nekaj let in je skupaj dosegla vrtoglavo vsoto XXX milijonov. Da ima lahko igralnica sama izgubo, se laikom zdi celo nezaslišano, a vendar.

“Nobena igralnica, ki je primerljivega značaja, kot so Ljubljana, Bled in Maribor, ni brez težav. Jaz jim rečem mestne igralnice, ker ciljajo na mestno in okoliško prebivalstvo, vezano na položaj in lokacijo. Hit je zgodba zase zaradi lege in italijanskih gostov, ki v njihovih igralnicah dominirajo,” pove predsednica uprave Casinoja Maribor Irena Lesjak, ki je na to delovno mesto prišla letošnje poletje. Strokovnjakinja za reševanje podjetij v krizi je takrat prvič stopila v igralnico. “To, da sem prvič vstopila v igralnico, ko sem bila izbrana za predsednico uprave, je morda celo prednost. Za področje igralništva imamo strokovnjake. Moja neobremenjenost z notranjimi problemi ali specifiko iger in igranja me napravi malo bolj svobodno, da laže strateško razmišljam.”
Povprečno imajo 80 gostov na dan, to je približno 2400 gostov na mesec, kar na leto znese od 28 do 30 tisoč gostov. “To je kar velika številka, ki pa jo želimo še povečati. Pričakovana stopnja rasti je 20% gostov, pomeni 10% rast prihodka.”
“Ne želimo si, da gostje pridejo in zapravijo vse svoje premoženje, pač pa, da pridejo, se srečujejo, pogovarjajo, to je del družbenega življenja. To je naš cilj in zato bi radi povečali delež domačih gostov in dodali primeren zabavni program s pridihom kulture malo višjega nivoja.
V boju s konkurenco
“Igralni saloni se množijo. Razlika med nami, igralnico in njimi je, da ima igralnica tudi živo igro, torej krupjeje, igralni salon pa samo avtomate. Konkurenca je dobra, a gledano po statistiki je v nekem okolju le 10 – 15% prebivalstva, ki jih ta vrsta zabave zanima. Vsekakor se potencial trga razdeli na večje število igralnih mest. Preveliko število mest pa je nesmiselno, konkurenca da, a ne v vsaki ulici. S tem ko bomo, ali bodo, propadali, sta prizadeti samo občina in država, pa tudi potencialno število delovnih mest je ogroženo.
Mestna občina Maribor dobi letno od nas okoli sto milijonov. To je 22,5% celotnega dohodka, kar je velik prispevek v občinski proračun".

“Začeli smo razgovore, da bi igralništvo v Sloveniji malo močneje povezali. Vsaj kapitalsko, vsebinsko, programsko, kadrovsko bi se lahko povezale igralnice Maribor, Bled in Ljubljana. Velika želja je, da bi bil v tej zgodbi tudi Portorož. Zdaj je odvisno od strateških odločitev na nivoju države, koliko igralniških stebrov želimo imeti. So to eden, dva, ali trije močni? Ali naj bodo razpršeni? Vsekakor mislim, da bi mestne igralnice veliko pridobile, če bi imele enega lastnika in skupno razvojno vizijo. Že trženje, ki bi ga lahko enotno izvajale, bi veliko pripomoglo. Zdaj smo skoncentrirani na lokalno trženje, in to je morda slabo".
Mariborčan, številka 110, december 2004