Na seznamu naj bi bilo devet zaposlenih (3)
VEČER,Sreda, 28. Maj 2003
Ko sta leta 1998 g. Kovač in g. Lebe nastopila kot predsednik in član uprave v Casinu, je sindikat SIDS (Sindikat igralniških delavcev Slovenije) štel 28 članov. Sčasoma je član SIDS v podjetju postal persona non grata. Zaposleni so iz tega sindikata izstopali zaradi pritiskov in ker je to bil pogoj za napredovanje. Posledica tega je, da danes ta sindikat šteje samo še 11 članov. V napadenem članku, na katerega so bili odzivi, nisem skušal nastopiti kot predstavnik vseh zaposlenih, saj je svojo izjavo podal tudi predstavnik drugega sindikata v podjetju, g. Šprogar.
Zaposleni smo bili tudi presenečeni nad objavljeno povprečno plačo v Casinu Maribor v neto znesku približno 240.000 tolarjev (1003 evra) (420.000 bruto), saj se velika večina takšni plači niti ne približa. Zato bi nas - verjetno pa tudi bralce Večera - zelo zanimalo, kakšno bi bilo povprečje, če bi od teh 57 plač odšteli plači dveh članov uprave in petih ožjih članov vodstva igralnice (inšpektorji iger) in nato izračunali povprečje za preostalih 50 delavcev. Plače nekaterih zaposlenih v podjetju (čistilke, kuharji, natakarji, vratarji...) so izredno nizke tako za branžo kot za Maribor. Osnovna izhodiščna plača krupjeja po kolektivni pogodbi znaša trenutno 118.362 tolarjev (494 evrov), razliko do polne plače pa predstavljajo dodatki za stalno nočno delo (krupje nabere do 100 ur mesečno) ter delo ob nedeljah in praznikih.
Za primerjavo so na internetnem naslovu http://www.gvin.com dostopni podatki o plačah zaposlenih v vseh slovenskih igralnicah. Povprečne bruto plače za leto 2001 (novejših podatkov ni) so: Hit - 540.191 tolarjev (2257 evrov), Portorož - 495.673 tolarjev (2071 evrov), Ljubljana - 452.880 tolarjev (1892 evrov), Bled - 352.842 tolarjev (1474 evrov) in Maribor - 315.283 tolarjev (1317 evrov).
Omenjene "zakonitosti ekonomije" gospoda Kovača nam laikom porajajo vprašanje, zakaj uprava tarna nad razmerami v našem ožjem okolju. HIT je ugotovil, da je Štajerska perspektivna in si je zelo prizadeval investirati v mariborsko igralnico. Ker ni uspel, si je za to okolje pridobil dve novi koncesiji. V mestu je vedno več tujih gostov, hoteli beležijo vse boljše rezultate v številu nočitev, medtem pa obisk v igralnici upada. O katerih zakonitostih ekonomije govori uprava? Pogovarjati bi se morali o tem, kako povečati obisk v igralnici, mi pa se pogovarjamo o odpuščanju delavcev!?
In če so težave in z njimi povezani ukrepi samo prehodnega značaja, mar to pomeni, da bi bile izgube služb za devet zaposlenih tudi samo prehodnega značaja?
Po podatkih republiškega vodstva SIDS odpuščanja delavcev po slovenskih igralnicah ni. Obstaja samo indic o morebitnem odpuščanju nekaj delavcev v blejski igralnici.
Davor Rajšp, predsednik SIDS, enota Maribor
Ko sta leta 1998 g. Kovač in g. Lebe nastopila kot predsednik in član uprave v Casinu, je sindikat SIDS (Sindikat igralniških delavcev Slovenije) štel 28 članov. Sčasoma je član SIDS v podjetju postal persona non grata. Zaposleni so iz tega sindikata izstopali zaradi pritiskov in ker je to bil pogoj za napredovanje. Posledica tega je, da danes ta sindikat šteje samo še 11 članov. V napadenem članku, na katerega so bili odzivi, nisem skušal nastopiti kot predstavnik vseh zaposlenih, saj je svojo izjavo podal tudi predstavnik drugega sindikata v podjetju, g. Šprogar.
Zaposleni smo bili tudi presenečeni nad objavljeno povprečno plačo v Casinu Maribor v neto znesku približno 240.000 tolarjev (1003 evra) (420.000 bruto), saj se velika večina takšni plači niti ne približa. Zato bi nas - verjetno pa tudi bralce Večera - zelo zanimalo, kakšno bi bilo povprečje, če bi od teh 57 plač odšteli plači dveh članov uprave in petih ožjih članov vodstva igralnice (inšpektorji iger) in nato izračunali povprečje za preostalih 50 delavcev. Plače nekaterih zaposlenih v podjetju (čistilke, kuharji, natakarji, vratarji...) so izredno nizke tako za branžo kot za Maribor. Osnovna izhodiščna plača krupjeja po kolektivni pogodbi znaša trenutno 118.362 tolarjev (494 evrov), razliko do polne plače pa predstavljajo dodatki za stalno nočno delo (krupje nabere do 100 ur mesečno) ter delo ob nedeljah in praznikih.
Za primerjavo so na internetnem naslovu http://www.gvin.com dostopni podatki o plačah zaposlenih v vseh slovenskih igralnicah. Povprečne bruto plače za leto 2001 (novejših podatkov ni) so: Hit - 540.191 tolarjev (2257 evrov), Portorož - 495.673 tolarjev (2071 evrov), Ljubljana - 452.880 tolarjev (1892 evrov), Bled - 352.842 tolarjev (1474 evrov) in Maribor - 315.283 tolarjev (1317 evrov).
Omenjene "zakonitosti ekonomije" gospoda Kovača nam laikom porajajo vprašanje, zakaj uprava tarna nad razmerami v našem ožjem okolju. HIT je ugotovil, da je Štajerska perspektivna in si je zelo prizadeval investirati v mariborsko igralnico. Ker ni uspel, si je za to okolje pridobil dve novi koncesiji. V mestu je vedno več tujih gostov, hoteli beležijo vse boljše rezultate v številu nočitev, medtem pa obisk v igralnici upada. O katerih zakonitostih ekonomije govori uprava? Pogovarjati bi se morali o tem, kako povečati obisk v igralnici, mi pa se pogovarjamo o odpuščanju delavcev!?
In če so težave in z njimi povezani ukrepi samo prehodnega značaja, mar to pomeni, da bi bile izgube služb za devet zaposlenih tudi samo prehodnega značaja?
Po podatkih republiškega vodstva SIDS odpuščanja delavcev po slovenskih igralnicah ni. Obstaja samo indic o morebitnem odpuščanju nekaj delavcev v blejski igralnici.
Davor Rajšp, predsednik SIDS, enota Maribor
O.marian at 11:01 dop.
<< Home