Casino Maribor

Casino Moravci: Gjes se več nejden

2006-01-03T14:00:00.000+01:00

Do nas je prišla informacija, da je igralnica v Moravcih zaprla svoja vrata. Zdaj čakamo na uradno informacijo o tem, zakaj so jo nenadoma zaprli. Neuradna razlaga je namreč enostavno preveč smešna, da bi ji verjeli. Menedžment naj bi namreč "pozabil" obnoviti koncesijo, ki je Moravcem potekla konec leta 2005. Pomembno je tudi, kdo bo dal to izjavo, ter v kakšni obliki in kdaj bo predstavljena javnosti, če sploh kdaj bo. Trenutno je v matični igralnici v Mariboru "vojno stanje".
Takoimenovani "srednji menedžment" je po naših informacijah zopet posegel po "čistilni akciji" in tokrat naj bi odneslo kar predsednico uprave Ireno Lesjak.

Novi nadzorniki Casina Maribor

2005-09-14T20:38:00.000+02:00

Večer, 14.september 2005(pdf)

Na ustanovni seji novega nadzornega sveta Casinoja Maribor so imenovali za predsednika nadzornega sveta Daniela Blejca, ki je lastnik in direktor družbe Modan iz Maribora, njeno delovno področje so informatika in poslovni procesi. 41-letni Daniel Blejc je tudi namestnik predsednika nadzornega sveta Nove KBM in je magistriral iz poslovnih znanosti v Združenih državah Amerike, diplomiral pa je na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko na Univerzi v Mariboru (področje avtomatika).

V nadzornem svetu Casinoja Maribor so predstavniki kapitala še Karin Jurše iz Mestne občine Maribor, Jurij Toplak z mariborske pravne fakultete, Martin Mlakar iz Adriatika, medtem ko sta v nadzornem svetu zastopnika zaposlenih Martin Tomažič in Igor Ujčič.

Casino Maribor je bil ustanovljen leta 1989, igralnico na Glavnem trgu v Mariboru so odprli 9. novembra istega leta. Takrat je bila igralnica ena izmed dejavnosti nekdanjega podjetja Pohorje, julija 1997 se je olastninila, tako da je Casino prešel v večinsko državno last. Leto kasneje je država kot prehodna lastnica prenesla delnice na sedanje lastnike, ti pa so Kapitalska in Odškodninska družba, Mestna občina Maribor, občini HočeSlivnica in Miklavž na Dravskem polju ter Zlata Moneta 2.

V sovražnem okolju je težko delati

2005-08-23T17:50:00.000+02:00

Večer, 23.avgust 2005 (cel članek - pdf)

Poniževanje in žalitve na delu občutijo milijoni zaposlenih v EU

Mobbing se pogosto izvaja kot zloraba moči, pri čemer se žrtve težko branijo, njegova žrtev pa lahko postane vsak zaposleni

Mnogi zaposleni na svojem delovnem mestu občutijo ali pa so kdaj občutili nevljudno obnašanje sodelavcev, zatiranje, poniževanje, žalitve, grožnje... Nekateri so prepričani, da jih v službi premalo spoštujejo, drugi so morda doživeli celo konkretno fizično ali verbalno nasilje.

Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu je nasilje na delovnem mestu, imenovano mobbing, v Evropi precejšen problem. Zaposlenim pa tudi podjetjem povzroča znatne stroške. Poleg tega se mobbing, pravijo v Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu, šteje za ravnanje, ki se z moralnega vidika obsoja in katerega cilj je zatiranje. Zaradi tega se v delovnem okolju nikakor ne sme dopustiti.

Mobbing se pogosto izvaja kot zloraba moči, pri čemer se žrtve težko branijo, njegova žrtev pa lahko postane vsak zaposleni. Iz ankete EU izhaja, da je bilo v letu 2000 kar devet odstotkov zaposlenih v Evropi žrtev mobbinga, se pravi približno 12 milijonov ljudi. To, trdijo raziskovalci, pomeni rahel porast v primerjavi z zadnjo anketo leta 1995.

Vsekakor pa se informacije o opaženem nasilju v posameznih državah članicah EU precej razlikujejo. Te razlike so povezane tudi s kulturnimi razlikami med državami.

Nasploh pa velja, da je mobbing posebno izrazit na delovnih mestih z zelo visokimi zahtevami, na katerih je manevrski prostor za ukrepanje zelo majhen. Mobbing lahko vključuje tudi bolj prefinjene oblike, na primer degradacijo zaposlenega ali celo socialno izključenost.

Preventivni ukrepi proti mobbingu so eden od ciljev v Obvestilu Evropske komisije o novi strategiji za varnost in zaščito zdravja pri delu.

Nekatere raziskave so pokazale, da se je nasilje postopoma razširilo iz podjetij, ki se ukvarjajo z blagom visoke vrednosti, kot so banke in lekarne, v organizacije, ki predstavljajo družbo, kot so mestni transportni sistemi in javne službe, v zadnjem času pa se je pojavilo tudi med požarnimi varnostniki in zdravniki na nočnem dežurstvu.

Strokovnjaki opozarjajo, da so posledice nasilja na delovnem mestu za posameznika zelo različne, od izgube motivacije in zmanjšanega ponosa pri opravljanju dela do stresa in poškodbe telesnega ali duševnega zdravja. Lahko se pojavijo tudi posttravmatični simptomi, kot so strah, fobije in težave s spanjem. V skrajnih primerih se lahko pojavijo, kot opozarjajo, posttravmatične stresne motnje.

Veliko odsotnosti z dela in manjša storilnost

Dejstvo pa je, da se vsak posameznik zelo različno odzove na nasilje na delovnem mestu. Nasilje naj bi vplivalo tudi na organizacijo, saj ljudje, ki delajo v sovražnem okolju, polnem strahu, ne morejo dati vsega od sebe. Rezultat tega so povečana odsotnost z dela, upadajoča motivacija, zmanjšana storilnost, poslabšanje odnosov med delavci in delodajalci ter težave pri zaposlovanju novih delavcev.

Evropska komisija je uvedla ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev. Ena izmed direktiv vsebuje osnovne določbe za zdravje in varstvo pri delu ter določa odgovornost delodajalcev, da preprečijo ogroženost zaposlenih pri delu, vključno z nasiljem na delovnem mestu. Vse države članice so to direktivo uresničile z zakonodajo, nekatere po so poleg tega razvile smernice za preprečevanje nasilja na delovnem mestu.
Zora Kužet

Terme Maribor brez koncesije za igralni salon

2005-07-20T18:30:00.000+02:00

Dnevnik, 20. Julij 2005

Gospodarska družba Terme Maribor, ki se ukvarja s turizmom, zdravstvom in rekreacijo, je pred tremi leti zaprosila za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu Casino in Club Habakuk. Vlada je koncesijo odobrila konec leta 2002, veljala pa naj bi do 20. decembra 2005. Ker Terme Maribor kljub aneksu k pogodbi do 1. julija letos niso začele prirejati posebnih iger na srečo, so s sklepom vlade koncesijo pretekli teden izgubile. Alenka Iskra, direktorica Term Maribor, nam je pojasnila, da koncesije niso izrabili zaradi ekonomskih razlogov. "Igralni salon smo iz hotela Hababkuk želeli prenesti na drugo lokacijo v naši lasti, vendar nam žal zaradi postopkovnih razlogov to ni uspelo.

Za to dopolnilno dejavnost se na podlagi ocen trga in možnosti nismo odločili tudi zato, ker je bilo namesto obljubljenih dvajset, podeljenih kar štirideset koncesij. Pod vprašajem je še selitev Casino Maribor pod Pohorje, HIT Nova Gorica pa napoveduje postavitev velike igralnice na Šentilju," navaja razloge za odstop od igralniške dejavnosti Alenka Iskra.

Selitev igralnice pod Pohorje?

2005-07-12T17:17:00.000+02:00

Večer, 12.Julij 2005 (pdf)

Gradnja nove igralnice v neposredni bližini hotela Habakuk v Mariboru bi stala pet milijonov evrov - Casino Maribor lani za naložbe namenil približno 100 milijonov tolarjev

Casino Maribor, ki se ukvarja z dejavnostjo iger na srečo, leto dni vodi Irena Lesjak. Podjetje ima velike načrte, potem ko so lani uspešno sklenili prisilno poravnavo. Prav zavoljo prisilne poravnave so lansko poslovno leto končali z nekaj več kot 65 milijoni tolarjev dobička, za letos pa predvidevajo približno 10 milijonov. Na včerajšnji skupščini družbe so se seznanili s poslovanjem v letu 2004 in poročilom nadzornega sveta, lanskoletni dobiček pa bodo uporabili za delno poravnavo izgube iz preteklih let.
Na včerajšnji skupščini so v šestčlanskem nadzornem svetu zamenjali tri člane kapitala, med njimi sta tudi predsednik in namestnik predsednika nadzornega sveta Bojan Meden in Janko Siranko, mariborska mestna skupščina pa je predlagala zamenjavo Slave Kurtin. Novi člani nadzornega sveta so Jurij Toplak, Daniel Blejc in Karin Jurše, tako da bodo morali na prvi seji nadzornega sveta izbrati med sabo novega predsednika nadzornega sveta in njegovega namestnika. V nadzornem svetu za zdaj ostaja Mitja Mavko, ki ga je imenovala vlada, od zaposlenih pa Martin Tomažič in Igor Ujčič.

V Casinoju Maribor so v preteklem letu za naložbe porabili približno 100 milijonov tolarjev (417.467 €), namenili pa so jih za posodobitev igralnice, neposredno povezavo z uradom za igre na srečo, vgradnjo novih igralnih avtomatov v nekdanjo kavarno, pridobitev certifikatov za igralne avtomate, letos pa bodo za naložbe namenili približno 50 milijonov. Nekdanjo igralniško restavracijo so namreč zaprli, v njej pa bodo prihodnji mesec postavili igralne avtomate, ki jih bo po tem posegu v celotni igralnici nekaj manj kot sto.

Lani so bili prihodki igralnice, kjer je 50 zaposlenih, 535 milijonov tolarjev (2.233.453 €), potem ko so poravnali 23 odstotkov koncesijskih dajatev. Letos pričakujejo, da bodo prihodek povečali za desetino. Število domačih gostov v igralnici se povečuje, vendar jo še zmeraj obiskuje več tujcev (približno 60 odstotkov) kakor domačih gostov, teh je bilo prej okrog 30 odstotkov, zdaj pa se je njihov delež povečal na 40 odstotkov.

Kot je povedala predsednica uprave Irena Lesjak, so izdelali idejni načrt za preselitev igralnice na občinsko zemljišče pri hotelu Habakuk pod Pohorjem, kjer je zdaj parkirišče. Z novo igralnico, njena gradnja bi stala okrog 5 milijonov evrov, bi podvojili igralniške zmogljivosti in prihodek na okrog milijardo tolarjev po plačilu koncesijskih dajatev. O tem se že pogovarjajo, za ta podvig pa bi potrebovali domačega strateškega partnerja, kajti zakonodaja pri tem poslu omejuje sodelovanje tujcev. Predvidevajo, da bi lahko temeljni kamen za novo igralnico položili prihodnje leto, v mestu pa bi kljub novi igralnici zadržali manjše prostore za igre na srečo.

Casino Maribor je bil ustanovljen leta 1989, igralnico na Glavnem trgu pa so odprli 9. novembra istega leta. Takrat je bila igralnica ena izmed dejavnosti nekdanjega podjetja Pohorje, julija leta 1997 se je olastninila, tako da je Casino prešel v večinsko državno last. Leto kasneje je država kot prehodna lastnica prenesla delnice na sedanje lastnike, ki so Kapitalska in Odškodninska družba, Mestna občina Maribor, občini HočeSlivnica in Miklavž na Dravskem polju ter Zlata Moneta 2. Casino Maribor je leta 2001 odprl igralnico Casino 3000 v Moravskih Toplicah, ki jo bo konec tega ali v začetku prihodnjega leta preselil iz Term 3000 v prenovljeni hotel Ajda, tam pa pričakujejo več obiskovalcev in hotelskih gostov.
Borko De Corti

Nasilje na delovnem mestu

2005-06-07T16:16:00.000+02:00

Večer, 7.Junij 2005

Nasilje na delovnem mestu se je vedno pojavljalo in se bo verjetno tudi v prihodnosti, opozarja višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer

Strah in nemoč občuti skoraj vsaka žrtev ustrahovanja in nasilja na delovnem mestu. Ko so se ti ljudje zaposlili, se jim še sanjalo ni, da je to mogoče in da se v službi kaj takega sploh lahko zgodi. Da bo nadrejeni ali pa sodelavec uničeval njihovo samozavest, osebnostno integriteto, življenje. Da bo postal njihova nočna mora. O nasilju na delovnem mestu je na minulem kongresu tajnic v Portorožu spregovorila višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer. Opozorila je, da je prav nasilje na delovnem mestu najteže prepoznavno, saj šele zdaj dobiva pravo pojavno obliko.
Kot ugotavlja Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, se število prijavljenih primerov fizičnega nasilja, šikaniranja in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu povečuje v večini evropskih držav. Vzroka za to sta verjetno večje zavedanje zaposlenih o teh pojavih in zmanjšana toleranca do različnih oblik nasilja na delovnem mestu. O tem je prepričana tudi Nussdorferjeva, ki meni, da se je nasilje na delovnem mestu vedno pojavljalo in se bo verjetno tudi v prihodnosti, ker problem prepoznava vse več ljudi, pa se je proti njemu zdaj vendarle laže boriti. Zaveda pa se, da je zaradi stalnega pomanjkanja delovnih mest in strahu pred izgubo službe o nasilju med zaposlenimi težko spregovoriti. "Kako o njem spregovoriti v okolju, kjer se moški, še bolj pa ženske, borijo za kos kruha in kjer se na delovno mesto tajnic, sekretark, pravnic, lahko pa celo delavk za tekočim trakom ali natakaric v lokalih prijavi desetkrat več ljudi, kot jih lahko zaposlijo?" se sprašuje višja državna tožilka. To je še teže, če je storilec nadrejeni, kar se pogosto dogaja, opaža.
"Žrtev ustrahovanja in nadlegovanja na delovnem mestu se pogosto počuti nemočna. Če je žrtev sodelavca, le redko stopi do nadrejenega in ga prosi za pomoč. Res pa je tudi, da v nekaterih primerih, s katerimi sem se srečala pri svojem delu, delodajalci sploh niso ukrepali." Je rešitev odpoved? "V skrajnem primeru že," svetuje psihologinja. "Razmere namreč lahko postanejo nevzdržne in človeku takrat ne preostane drugega, kot da zamenja službo. Žalitve, grožnje, umetno zmanjševanje vrednosti človeka in zloraba moči uničujejo življenja in navsezadnje vplivajo tudi na produktivnost v podjetju. To pa bi zagotovo morali biti dovolj dobri vzroki za to, da bi se tudi delodajalci zavedeli problema in prevzeli aktivno vlogo pri njegovem reševanju."
Sanja Verovnik

Strategija upravljanja kapitalskih naložb mestne občine Maribor

2005-06-04T15:18:00.000+02:00

Odprodati - likvidnost omejena

Strategija, ki jo je po naročilu mestne občine Maribor izdelalo ljubljansko podjetje P&S poslovne analize in svetovanje d.o.o. aprila 2003, se v delu, ki se nanaša na Casino Maribor glasi takole:

Casino Maribor ima koncesijo za prirejanje iger na srečo v Casinoju Maribor in Termah 3000. Je eno največjih podjetij v Sloveniji, ki se ukvarja s prirejanjem iger na srečo poleg novogoriškega Hita in ljubljanskega, blejskega ter portoroškega Casinoja. Podjetje je že imelo pogovore s podjetjem Hit o prodaji večinskega deleža, a zaenkrat pogovori niso obrodili sadov. Podjetje je v letu 2001 poslovalo z izgubo, po našem mnenju zaradi investicije v Terme 3000.

Strategija upravljanja
Mestna občina Maribor naj odproda delež v podjetju Casino Maribor. Panoga, v kateri deluje družba se pospešeno koncentrira. Zato ocenjujemo, da je odprodaja smiselna.

Dodajmo še lestvico izgube Casina Maribor v času, ko so jo vodili ljudje, ki so v igralnici pričeli delati kot krupjeji:
1998 (-2), 1999 (+12), 2000 (+37), 2001 (-30), 2002 (-93), 2003 (-115).

Številke v oklepajih so milijoni tolarjev. V seštevku je igralnica v obdobju 1998 - 2003 ustvarila 191 milijonov sit izgube.

Bo vlada naredila popravni izpit iz pobiranja posebnih davkov?

2005-06-01T20:03:00.000+02:00

Delo, 28.Maj 1994

Inšpekcijski pregled SDK je pokazal, da je v slovenskih igralnicah po sprejetju novega zakona, ki ureja dajatve iz dohodka igralnic, še vedno veliko nepravilnosti - Radodarni igralci v Mariboru

Informacija SDK z dne 11. maja letos povzema ugotovitve v mesecu marcu opravljenega inšpekcijskega pregleda pravilnosti in zakonitosti obračunavanja in plačevanja posebnega prometnega davka od posebnih iger na srečo. ... zakon začel veljati 1. Januarja 1994 .... z izsledki inšpekcijskega pregleda seznanjeni tudi vlada RS, ministrstvo za finance, odbor državnega zbora za finance in kreditno-monetarno politiko ter odbor DZ za gospodarstvo.

Pravljica o pravljičnih napitninah
So pa mariborski igralničarji vredni pozornosti po nečem drugem. V mislih imamo napitnine, katerih delež v celotnem izkupičku je januarja letos pri njih znašal 78 odstotkov (okroglo 8,8, milijona tolarjev). No , februarja, ki je že po tradiciji bolj sušen mesec, je razmerje med iztržkom (2,6 milijona tolarjev) in napitninami (6 milijonov tolarjev) doseglo že neverjetni količnik 1 proti 2,3. Nepoučeni bi iz navedenih številk lahko upravičeno sklepali, da je klientela mariborske igralnice potolkla vse znane in neznane svetovne rekorde v darežljivosti, saj naj bi - če smemo verjeti knjigam - v 59 dneh zapravila približno 14, razdelila pa dobrih 15 milijonov tolarjev. Mnogo številnejši Hitovi in Casinojevi obiskovalci so s pičlimi 17 odstotki pravcati skopuhi, čeprav so sicer, upoštevaje absoluten znesek, samo v petih igralniških enotah novogoriškega podjetja januarja in februarja 1994 dodatno vrgli v pušico kar 282 milijonov 135 tisoč tolarjev.
Resnica je seveda dosti bolj banalna: zakonodajalec je v svoji velikodušnosti pozabil opredeliti možen delež napitnin, hkrati pa jih ni obdavčil. Nadaljnji razvoj dogodkov v prid navideznemu povečanju radodarnosti igralcev do osebja je očitno zasluga računovodij, ki jih neverjetne pravne luknje dobesedno silijo v ustrezno prikr0jevanje strukture skupnega prihodka....
... Kar zadeva neobdavčene napitnine , je bil njihov delež v celotnem izkupičku igralnic v aprilu spet neverjetno visok. V TG Pohorje naj bi v primerjavi s prihodki od iger znašal malo manj kot polovico vsote (6,9 milijona tolarjev napitnin, 15,6 milijona iztržka), v TP Casino Bled pa celo sto odstotkov (oboje po 9,6 milij. tolarjev). V absolutnih številkah so sicer aprila daleč najvišji znesek napitnin zabeležili v Hitovih igralnicah (153 milijonov tolarjev ali 16 odstotkov prihodka od vplačil gostov, ki so zaigrali slabo milijardo tolarjev ), medtem ko na drugem mestu najdemo portoroški Casino (60,2 milijona tolarjev napitnin je 17 odstotkov mesečnega iztržka, vrednega 335.25 milijona tolarjev).

IGOR GUZELJ

Na hude obtožbe v tem članku se je odzval danes že preminuli direktor TGP Pohorja in Casina Maribor Krešimir Čabrian. Oglašati se preko pisem bralcev ni bil njegov običaj.

Delo, Pisma bralcev, 4.Junij 1994

V vašem dnevniku so bile ugotovitve SDK glede poslovanja Casina Maribor predstavljene v takšni obliki, da je zaradi objektivnejšega informiranja javnosti nujno treba objaviti še ustrezno dopolnilo. Zaradi tega vas prosimo, da v naslednjih dneh na temo "Igralnice v letu 1994" objavite še naslednje pojasnilo:

Zaradi različne strukture v prihodku igralnic je delež prihodka od napitnine smiselno in realno primerjati le s skupnim prihodkom igralnice, ki poleg prihodka od iger vključuje še vstopnino in napitnino. V tako postavljenem razmerju se je za mariborsko igralnico v obdobju od leta 1990 do 1993 delež napitnine gibal med 24,5 in 30,5 odstotka, od januarja do aprila tega leta pa je znašal povprečno 34 odstotkov. Menimo, da so ta razmerja popolnoma normalna, če upoštevamo, da ima igralnica le okrog 3-odstotni strukturni delež prihodka od igralnih avtomatov, ki ne prinašajo napitnine. Pri kakšnem 40 ali več odstotnem deležu tega prihodka v skupnem prihodku igralnice bi se seveda delež napitnine močno zmanjšal.
Iz zapisnikov o opravljenih inšpekcijskih pregledih SDK dne 18.3. 1994 in 18.5.1994 je razvidno, da mariborska igralnica izpolnjuje vse zakonske pogoje za svoje poslovanje, da je na pravilen način ugotavljala davčne osnove ter pravilno obračunala in v predpisanih rokih plačevala 20-odstotni osnovni davek od iger na srečo, 5-odstotni davek od vstopnine in napitnine ter ves posebni prometni davek od iger na srečo.
Slednjič moramo poudariti še to, da je bilo razvrščanje prihodkov igralnice po davčnih osnovah vselej izvajano samo na podlagi dnevnih zapisniških ugotovitev operativnega osebja igralnice.

Krešimir Čabrian, glavni direktor Pohorja, podjetja za zdravstvo, turizem in rekreacijo

Nato se je odzval še bivši delavec Casina Maribor, ki je kasneje uspel v tožbi proti delodajalcu in se vrnil na delo.

Delo, Pisma bralcev, 18.6.1994

Direktor Pohorja gospod Čabrian pravilno ugotavlja, da mu nedonosni igralni avtomati napitninske odstotke napihujejo, če štejemo , da konkurenca z njimi beleži pričakovani dobiček. In ker igra ne sproža niti nobene evidentirane napitnine, česar od stroja seveda ne gre pričakovati, je reč toliko bolj zoprna.
Iz zornega kota računovodje Casina kakršnakoli udeležba avtomatov v prihodku napitninski delež v bistvu niža. do podobnega efekta pride tudi pri kartaški igri black jack. P čteoriji je ena najbolj profitnih med namiznimi igrami, vendar kljub normalnemu prihodku prinaša le omembe vredno, nizko napitnino. Skupaj obe igri torej nekaj le ustvarita, toda zbrana mancia je tako borna, da odstotni delež z ruletami nakopičene napitnine v prihodku igralnice zelo klestita. Tako to reč vidi računovodja.
Če pa se Casino primerja z branžo, se zgodi tisto, kar muči g. direktorja. Zaradi spečih štajerskih avtomatov napitninski odstotki na videz res rastejo, saj enoroki banditi konkurence pridno žvenkljajo in polnijo blagajno. Za mrtvaško vzdušje med štajerskimi seveda niso krivi ne gostje ne elektronika. Krivdo za to mora igralnica pripisati sebi, saj doslej ni znala ponuditi dovolj atraktivnega jackpota, ki bi privabil klientelo. Razmišljanje o tem, "kaj bi bilo, če bi bilo", se mi zato zdi neproduktivno. Če sem g. Čabriana razumel pravilno, je osnovo za izračun deleža napitnine v prihodku igralnice dobil tako, da je prihodku, ustvarjenemu z igrami, prištel še vstopnino in napitnino. Pri naprezanju, da bi Delove visoke odstotke kar najbolj oklestil in jih spravil na kolikor toliko razumno raven, je uporabil matematični pristop, s katerim mu je to delno sicer uspelo, nečesa pa le ni pojasnil. Nismo izvedeli, zakaj mize sicer normalno obiskane igralnice navržejo tako malo cvenka. Če bi pri nas po vzoru angleških igralnic inštitut napitnine odpravili, bi štajerski hipi hazarda ostalo bore malo, mogoče niti za preživetje. Niso torej odstotki tisti, ki so problematični, z njihovo pomočjo le pridemo do edinega pravega problema igralnice, to pa je majhen izkupiček, ustvarjen v boju z igralci. Celo direktor sam nas v svojem pismu opozarja, da vse podatke dobi od operativnega osebja Casina. Tu velja poudariti, da vodstvo Pohorja ne razpolaga z nobenim sistemom kontrole, s katerim bi lahko preverjalo delo krupjejev in njihovih šefov. V Delovih Pismih bralcev sem 30.4.1993 opozoril na ta problem in predlagal intervenco ustreznih organov. Magična beseda je - varnost. Kamere, mikrofoni in varnostna služba, to so atributi, ki koncesionarju zagotavljajo, da preslabo plačani krupjeji ne bi zbezljali. Mariborski so zanikrno tretirani tudi glede delovnih obremenitev, saj morajo za dan počitka delati tri dni in ne le dva, kot je sicer običaj v Sloveniji in drugod po svetu. Prav tako igralnica ne premore na stroki zasnovanega sistema napredovanj, tako da je za premik navzgor ključnega pomena, ali si dobra zapisan pri vodstvu.Da bi bil v hiši red in mir, je končno prepovedan še sindikat igralniških delavcev in ker so krupjeji dobro "obdelani", se ta še nekaj časa zanesljivo ne bo pojavil. Odgovor na vprašanje, kako direktorju Pohorja, Casina in manjšega panamsko-slovenskega podjetja vse to brez nemirov uspeva in da ima v delu osebja pri tem celo nesporno podporo, je mogoče iskati v dejstvu, da je omenjeni vodstvenik glavni nasprotnik z elektroniko podprtega varnostnega sistema. Upam si trditi, da se bo s pojavom kamer bistveno popravil tudi promet, hkrati pa se bo znižalo razmerje med prihodkom in napitnino.
Če bi kak neodvisni organ naredil anketo med krupjeji, bi dobil kontradiktorne odgovore, kar pa je za stroko dovolj dober znak za preplah. Vsa leta od otvoritve igralnice smo nekateri posamezniki vodstvo opozarjali na nevarnost, ki preti. Obrnilo se je tako, da so zatrli nas, jaz osebno pa sem na tem pikniku ostal za sendvič prekratek in se zdaj vlačim po sodiščih.

Marijan Ornik, Maribor

Malce zmedeno pismo, ki pa je vendarle opozorilo na glavne probleme.
In kaj se je potem zgodilo?

Že maja ali junija istega leta (1994) so kamere le namestili. Kako je to vplivalo na poslovanje igralnice? Kaj pomeni dober varnostni sistem z video nadzorom za varnost premoženja igralnice, si lahko preberete tukaj.
V sodnem spisu o prisilni poravnavi Casina Maribor v letu 2003, lahko preberemo, da je igralnica največji dobiček v svoji zgodovini ustvarila ravno leta 1994, nabralo se ga je za 64 milijonov tolarjev. Tisto leto je igralnico v povprečju obiskalo 90 gostov na dan, kar je bil tretji najboljši rezultat v zgodovini igralnice ( naslednje leto je obisk padel na 64 gostov na večer).
Dobiček na koncu leta je bil res respektabilen, povsem drugače pa je bilo pogledati na napitniske odstotke, to je razmerje med napitnino in prihodkom z namiznimi igrami. In to razmerje je znašalo vrtoglavih in alarmantnih 42 odstotkov. Največji vpliv na ta odstotek je zanesljivo imelo obdobje pred pojavom video nadzora. V to se lahko prepričamo, če pogledamo, kaj se je z napitninskimi odstotki dogajalo kasneje. Leta 1997 je znašal ta odstotek samo 23,5 %, leta 2000 pa je znašal 25,2 odstotka. Leta 1992 (brez video nadzora) je znašal ta odstotek celo 47.95, toda ta podatek je nenatančen, saj je izračunan na podlagi seštevka vseh iger, tudi avtomatov. Brez upoštevanja prihodka ustvarjenega na avtomatih, bi bil odstotek še višji.

Igralnice v Šentilju še ne bo

2005-05-20T14:52:00.000+02:00

Večer, 20. maj 2005

Gradnja igralniško-zabaviščnega centra v Šentilju je za Hit prevelik zalogaj
V Novi Gorici iščejo sovlagatelje
Izvedba okoli 75 milijonov evrov vrednega projekta ni negotova, vprašanje pa je, kdaj in kako bo uresničen

Kdaj se bo začela gradnja velikega igralniško-zabaviščnega centra novogoriškega Hita v Šentilju, še ni znano, zagotovo pa se ruleta ob slovenski severni meji ne bo zavrtela prihodnje leto, kot so predstavniki investitorja pred časom (pre)optimistično napovedali.

Vrednost projekta, ki obsega gradnjo igralnice z zabaviščnim in kongresnim centrom, prireditvenim prostorom, restavracijami in parkirišči, se je približala znesku 75 milijonov evrov. To pa je številka, ki pomeni za Hit prevelik zalogaj. Ne gre za napačno oceno vrednosti naložbe, ampak so šele s tem, ko so natančneje definirali ponudbo v sklopu projekta, prišli do te številke, pravijo v Novi Gorici. Kljub temu v Hitu od te naložbe ne nameravajo odstopiti, vendar bo projekt uresničen z zamudo. Kot je povedal Tilen Majnardi, vodja korporativnega komuniciranja v Hitu, zdaj iščejo partnerje oziroma sovlagatelje doma in v tujini, s katerimi bi skupaj izpeljali ta projekt. Če resnega zanimanja ne bo (nekaj potencialnih partnerjev imajo), ga bodo uresničili sami, vendar bodo načrte prilagodili novi situaciji. Preprosto to pomeni, da bodo zgradili manjši center od načrtovanega oziroma bo kakšen program izpadel. Na vprašanje, do katerega zneska je Hit pripravljen izpeljati mega naložbo brez pomoči sovlagateljev, je Majnardi odgovoril, da pri tem ne govorijo o številkah. "Ne pogovarjamo se o tem, da gremo na primer do zneska 50 milijonov evrov." Pravi, da se pri pripravi dokumentacije stvari sicer premikajo, vendar pa so bile ocene, da bodo postopki potekali hitro, preoptimistične. Še nekaj ni naklonjeno Hitovim načrtom v Šentilju. Decembra 2003 so v Avstriji na hitro dopolnili zakon o igrah na srečo tako, da 56. člen prepoveduje oglaševanje tujih iger na srečo v Avstriji. In to prav v državi, ki je med največjimi oglaševalkami iger na srečo v srednji Evropi. V Hitu pravijo, da je to v nasprotju z 49. členom evropskega sporazuma o igrah na srečo. Zadevo proučujejo s pravnega vidika in pripravljajo v zvezi s tem določene akcije. Čas gradnje je odvisen od priprave dokumentacije in od tega, ali bo možno projekt uresničiti s partnerji ali ne. Gre za vprašanje časa in denarja, ne pa, ali bo Hit v Šentilju gradil ali ne.

Majnardija smo spomnili, da je Hit pred meseci v medijih z oglasom iskal ljudi, ki bi bili pripravljeni delati v "Las Vegasu" ob severni meji, kot so nekateri poimenovali Hitove načrte. Takrat so obljubili okoli 300 novih delovnih mest. "Dobili smo okoli 1000 prijav, šlo pa je za naše preverjanje, ali je na tem območju sploh dovolj primernih kadrov. Vse smo obvestili, da je nastal časovni zamik pri izvedbi projekta."

Župan Šentilja Edvard Čagran pravi, da ni razloga za paniko, čeprav, kot je dejal, nekateri v Mariboru govorijo, da iz tega ne bo nič. Logično je, da v Mariboru niso zadovoljni, ker bodo igralnico gradili v Šentilju, dodaja. V občini razumejo težave investitorja in si zaradi štiri- ali petmesečne zamude, ki je nastala, ne delajo prevelikih skrbi. Če pa se gradnja ne bo začela prihodnje leto, potem bi bila izvedba projekta lahko vprašljiva, opozarja Čagran. Poudaril je, da je Hit lani kupil v Šentilju sedem hektarjev zemljišča. Igralniško-zabaviščni kompleks je bil vključen v občinski prostorski plan, imeli so dve prostorski konferenci, javna razgrnitev lokacijskega načrta pa naj bi bila že pred dopusti ali pa takoj po njih.

Ministrstvo za promet je že dalo soglasje, od ministrstva za okolje in prostor pa ga pričakujejo. V Šentilju bodo zaradi igralnice morali zgraditi nov cestni priključek iz smeri Avstrije, ki ga bo plačal Hit.
Aleš Mišič (članek v pdf)

Predsednik nadzornega sveta Casina Maribor odstopil s položaja generalnega direktorja Slovenske turistične organizacije

2005-04-13T18:06:00.000+02:00

"Pogodbe brez soglasja upravnega odbora"

Bojan Meden naj bi grobo prekoračil svoja pooblastila, ko je podpisoval pogodbe v vrednosti nad 200 milijonov tolarjev - Upravni odbor STO ga bo poklical na odgovornost

Marjan Hribar, vodja direktoriata za turizem pri gospodarskem ministrstvu in tudi predsednik upravnega odbora STO, je včeraj potrdil, da je Bojan Meden, generalni direktor Slovenske turistične organizacije (STO), odstopil. "V ponedeljek zvečer sem dobil njegovo pisno odpoved. Poudarja, da je odstopil iz osebnih razlogov. Povedal mi je, da bo pripravil posebno sporočilo o razlogih odstopa, kasneje se je odločil, da tega sporočila ne bo," pojasni Hribar, ki ocenjuje, da so "razlogi za Medenov odstop nekatere pogodbe, ki so bile podpisane brez soglasja upravnega odbora STO. Odstop je zato pričakovan."

Novi upravni odbor STO na svoji prvi seji 1. aprila ni soglašal s podpisom nekaterih novih pogodb. "Gre za osem pogodb z zunanjimi izvajalci, med njimi tudi za tri v predstavništvih STO v tujini. Ker je šlo za veliko vsoto v skupni vrednosti 220 milijonov tolarjev (917.923 €), so člani upravnega odbora zahtevali od Bojana Medena podrobnejša pojasnila. Kasneje smo ugotovili, da je Bojan Meden podpisal že pet pogodb. Meden je s tem grobo prekoračil svoja pooblastila. Prihodnji teden bo seja upravnega odbora STO, na kateri bomo odločali o naslednjih korakih, tudi o odgovornosti direktorjevega ravnanja," poudarja Marjan Hribar.

Program dela STO za leto 2005 je upravni odbor že potrdil, kmalu naj bi ga tudi vlada. Marjan Hribar poudarja: " Za uspešnost STO je ključnega pomena, kdo in kako uspešno vodi STO. Njena prioritetna naloga je namreč prav upravljanje z blagovno znamko Slovenije, zato je zelo pomembna tudi izbira učinkovitih sodobnih komunikacijskih orodij, ki bodo prispevala k ustreznemu pozicioniranju naše države kot turistične destinacije. Prednostni nalogi STO sta vsekakor izdelava in distribucija TVspota in uvedba centralnega rezervacijskega sistema. Od novega vodstva STO zato upravičeno pričakujem, da bo obe nalogi, ki sta sicer v občutnem zaostanku, realiziralo še letos."
Bojan Meden je včeraj potrdil, da je odstopil iz osebnih razlogov. "Ne želim komentirati svojega odstopa do seje upravnega odbora STO."
Jan Ciglenečki, direktor predstavništva STO na Dunaju, pravi: "Imam pogodbo, ki velja do konca letošnjega leta. Nove nisem podpisal." Bojan Meden sicer tudi ni povedal, kje naj bi se v prihodnje zaposlil. Po nekaterih informacijah naj bi postal direktor Kompasa na Dunaju.
Manfred Meršnik (Večer)

Prisilna poravnava - kakšna žival je to?

2005-02-22T14:27:00.000+01:00

Slovenija premore že dve slovenski igralnici (Bled in Maribor), ki sta šli skozi prisilno poravnavo. V svetu igralništva velja pravilo, da po odbitju davkov iz naslova igralniške dejavnosti (recimo 40 odstotkov), 60 odstotkov preostanka realizacije zadostuje, da se pokrijejo vsi stroški poslovanja in da ostane tudi nekaj dobička. Mariborska igralnica je v svoji kratki zgodovini plačevala dajatve, ki so se gibale med 20 in 25 odstotki. Ostajalo ji je torej 75 do 80 odstotkov realizacije. Kljub tako ugodnim okoliščinam v zvezi z igralniškimi davki je zašla v finančne težave, ki so leta 2003 prinesle prisilno poravnavo. Prisilka je zadnji korak pred stečajem in naša zakonodaja jo omogoča, da bi s tem instrumentom še nekako rešila podjetja pred propadom in delavce pred izgubo služb.
Prisilna poravnava je postopek pred sodiščem, ki se ga sproži, da bi se odpravila dolžnikova plačilna nesposobnost oziroma prezadolženost. Dolžnikovo plačilno nesposobnost oziroma prezadolženost se lahko odpravi z odložitvijo izplačila ali zmanjšanjem dolgov in finančno reorganizacijo. Postopek prisilne poravnave se uvede z vložitvijo predloga za začetek postopka prisilne poravnave.
Prisilna poravnava pa se lahko, če kdo tako želi, izkorišča v čisto posebne namene. Lahko gre za umazano igro, v kateri, v pričakovanju kasnejšega cenejšega odkupa, trenutni menedžment podjetje namerno tišči v izgube. Zgodba, ki smo jo v tranzicijski Sloveniji videli že neštetokrat. Podjetje se skozi prisilno poravnavo očisti dolgov, delavcev, cena delnic podjetja pade. Upniki zmeraj potegnejo kratko, saj lahko dobijo tudi samo petino zneska, ki jim ga dolguje podjetje. Tehnično gledano, je podjetje na dnu in to je zaradi nizke cene delnic najugodnejša priložnost za nakup. Oglejmo si prisilko, ki se je danes znašla v Večeru. Naš interes ni iskati grdobije - zanima nas samo tehnika. V tem primeru gre za prisilko po že opravljenem odkupu in akterji čistijo podjetje finančnih bremen. Kmalu bom poiskali še več primerov prisilnih poravnav.

Večer,22.2.2005

Kot kaže, je Prevent kupil "gradbenega mačka v žaklju"

Prevent Gradnje NGR v prisilno poravnavo

Zadolženost presega tri milijarde tolarjev

"Vodstvo podjetja bo pri izvajanju procesa sanacije upoštevalo določila zakona o finančnem poslovanju podjetij, za poplačilo novih tekočih obveznosti pa bomo dobaviteljem dali jamstva finančnih institucij. Končni uspeh finančne sanacije poslovanja je odvisen od sodelovanja vseh zainteresiranih udeležencev podjetja ne glede na izbrano metodo sanacije," je še povedal Darko Kočar, ki ne dvomi, da bo prisilna poravnava uspela. "Prizadevali si bomo, da bi upnike poplačali čimprej, ocenjujemo, da naj bi bili poplačani v višini od 20 do 50 odstotkov." Stečaj pa po Kočarjevem mnenju gotovo ne bi bil dobra rešitev, saj redno plačujejo obveznosti zaposlenim in tudi večini dobaviteljev.

Monika Žvikart, odgovorna za odnose z javnostmi Skupine Prevent, pa je predlog uvedbe prisilne poravnave za družbo Prevent Gradnje tako komentirala: "S prisilno poravnavo bomo ohranili delovna mesta in hkrati zagotovili, da se bodo projekti v izvajanju nemoteno nadaljevali, kar prinaša tekoče pozitivno poslovanje podjetja Prevent Gradnje NGR." Žvikartova je še pojasnila, da že pri nakupu podjetja (takrat Gradis Nizke gradnje) niso bili dovolj pozorni na to, da so bile nekatere pogodbe sklenjene v škodo podjetja. "Ti projekti se zdaj končujejo in njihove posledice postajajo vedno bolj (finančno, op.p.) vidne."
Takoj naslednji dan je Večer zopet posvetil nekaj prostora Preventu. Prebrali smo lahko tole izjavo:
"Osnovna strategija širjenja naše dejavnosti je bil nakup podjetij, ki so slabo poslovala, vendar smo v njih videli tržne in kadrovske potenciale in imeli zato realna pričakovanja za njihovo prihodnost. Zavedali smo se tudi, da bo za njihovo pozitivno poslovanje potrebnega precej časa in tudi truda, saj bi brez našega vstopa ta podjetja najverjetneje že zdavnaj končala v stečaju," je povedala predstavnica za odnose z javnostmi Skupine Prevent Monika Žvikart in dodala: "Prav tako smo ves čas tudi vedeli, da se nam pri tako velikem številu projektov lahko zgodi, da se prav vsi ne bodo iztekli po naših pričakovanjih."

2005-01-25T16:39:00.000+01:00

Obisk v Casinu Maribor skozi leta (vir: Unpis)

2005-01-25T16:08:00.000+01:00

...................obiskovalci..........na večer

1990......... 23.441.............65
1991.......... 31.311.............87
1992......... 39.341............109
1993......... 35.130.............97
1994 .........32.715..............90
----------------------sredi leta 1994 se pojavijo kamere
1995 ..........23.000...........64
1996 ..........19.000............53
1997...........18.750............52
1998...........18.186............50
1999...........20.265............56
2000..........21.995.............61

Najgrša spletna stran na internetu?

2005-01-11T18:06:00.000+01:00

Med milijardami spletnih strani na internetu jih je veliko zelo grdih, med njimi tudi nekaj takih, ki sodijo v kategorijo tako izjemno grdih, da postanejo celo zanimive za razna tekmovanja . V tekmovanju za najgršo stran na spletu kandidira recimo( Arngren). Človeka kar zabolijo oči, ko si jo ogleda.

Iz sveta biznisa se je zelo visoko prebila kandidatka (Party Tent City), ki se ji grdota najbrže celo splača, z veliko obiski namreč lahko pridobiš oglaševalce.

Pred uporabo izklopite zvočnike:
Eno najgrših in uporabniku neprijaznih strani pa najdemo kar pri nas doma. Sodi v kategorijo poslovnih spletnih umetnin. Kandidatka se ponaša zvenečim nazivom - (Casino Maribor). Po obliki, okusu in izvedbi je na nivoju 8-letnika, ki, še preden zjutraj oddirja v šolo, takole za hobi v 10-ih minutah izdela spletno stran z nekaj linki. Vendar - casinojevi linki za razliko ne delajo! Treba pa je upoštevati, da je že kar nekaj let tega, kar je bila ta lepotica promovirana.
Toliko slabše za njeno lepoto.
Ljudje, ki so jo postavili trdijo, da je Hit (že več kot leto ima tudi internetni Casino) na Štajerskem muha enodnevnica?

Svet delavcev Casina Maribor v rokah peščice ljudi

2005-01-09T22:36:00.000+01:00

Iz mariborske igralnice je prišla do nas novica, da predsednica uprave Irena Lesjak pripravlja nove individualne pogodbe o delu, s katerimi bi se velikanske razlike med plačami v podjetju zmanjšale. Informacijo je posredovala svetu delavcev, ta pa je sestavil mnenje o predlogu predsednice uprave in ga dostavil ge. Lesjak. Na videz povsem normalno obnašanje vseh strank v zadevi. Toda, če vprašate kogarkoli od zaposlenih, ki ni ravno inšpektor, vas bodo samo presenečeno pogledali. Svet delavcev namreč ni obvestil nikogar od zaposlenih. Takoj ste uganili - večino v svetu sestavljajo najvišje postavljeni delavci, inšpektorji in sicer dva. Tretji je iz krupjejskih vrst, ki pa je očitno preveč prestrašen, da bi se upiral tistim, ki ga lahko na delovnem mestu kaznujejo na sto načinov. Očitno je mnenje sveta delavcev sestavljeno na način, ki bi branil visoke plače inšpektorjev.

Razmerje med prilivom iz igre, napitnine in vstopnino v odstotkih v Mariboru v letih 1992 in 1994

2005-01-04T16:49:00.002+01:00

1992

Vstopnina = 20.7
Napitnina = 25.7
Realizacija iger = 53.6
------------------------
Skupaj = 100 %

Podatki so iz "Strategije razvoja igralništva v Sloveniji". Analitični del Strategije, iz katerega so ti podatki, je bil v bunkerju do konca leta 2004. Primerjava, kot je prikazana v Strategiji, ni popolnoma in dokončno uporabna. Pod točko "Realizacija iger" so namreč skupaj zajete igre na mizah in avtomati. Tako se zamegljuje skupna slika o rezultatih v odstotkih, saj ni natančnega podatka koliko so ustvarile samo igre na mizah. Pomembno je razmerje med napitnino in realizacijo, ki so jo ustvarile mize. Ko takole pogledamo na odstotek napitnin, se zdi povsem v mejah normale, toda ni tako. Če primerjamo samo napitnino in igre, dobimo povsem drugo razmerje, ki je alarmantno saj ruši ustaljene normative v igralništvu. V tem primeru znaša (25.7 delimo s 53.6) visokih 47.95 odstotka. Če upoštevamo, da so v "Realizaciji iger" všteti še rezultati avtomatov, je jasno, da je odstotek še veliko višji.)

1994 - deleži v odstotkih in realizacija v 000 sit

Vstopnina = 11.2.... (35.129)
Napitnina = 26.0 ...(82.854)
Realizacija = 62.8 ..(202.104 )
----------------------------------
Skupaj = 100 ........(320,087)

V tem primeru se zdi odstotek napitnine nekoliko višji kot v letu 1992. Navedeno drži, če gledamo skupno realizacijo, če pa primerjamo mize in napitnino, je odstotek nižji. Po našem mnjenju je edino pravilno primerjati ga samo z realizacijo živih iger. (82,854 : 202,104 = 41 odstotkov), ali bolj natančno - brez realizacije avtomatov:(82,854 : 197 = 42,1%). Vidimo, da odtotek poraste, če odštejemo real. avtomatov. Potrebno se je tudi zavedati, da so kamere prišle v igralnico šele sredi leta 1994.

Realizacija miz...............197

Realizacija avtom..............4

Napitnina.........................82.854

Vstopnina.........................35.129
----------------------------
.........................................320.088 = 4.032.656 Dem

Tečaj DEM je bil 79.374 sit

Casino Maribor slavi 15-letnico

2004-12-05T00:15:00.000+01:00

Casino Maribor te dni slavi svojo 15-letnico. Novo vodstvo, uspešna prisilna poravnava in načrti za razvoj programov ter spet uspešno poslovanje obetajo boljše čase petdesetčlanskemu kolektivu, ki domuje v eminentni zgradbi nekdanje Velike kavarne.

Izguba je igralnico pestila zadnjih nekaj let in je skupaj dosegla vrtoglavo vsoto XXX milijonov. Da ima lahko igralnica sama izgubo, se laikom zdi celo nezaslišano, a vendar.

“Nobena igralnica, ki je primerljivega značaja, kot so Ljubljana, Bled in Maribor, ni brez težav. Jaz jim rečem mestne igralnice, ker ciljajo na mestno in okoliško prebivalstvo, vezano na položaj in lokacijo. Hit je zgodba zase zaradi lege in italijanskih gostov, ki v njihovih igralnicah dominirajo,” pove predsednica uprave Casinoja Maribor Irena Lesjak, ki je na to delovno mesto prišla letošnje poletje. Strokovnjakinja za reševanje podjetij v krizi je takrat prvič stopila v igralnico. “To, da sem prvič vstopila v igralnico, ko sem bila izbrana za predsednico uprave, je morda celo prednost. Za področje igralništva imamo strokovnjake. Moja neobremenjenost z notranjimi problemi ali specifiko iger in igranja me napravi malo bolj svobodno, da laže strateško razmišljam.”
Povprečno imajo 80 gostov na dan, to je približno 2400 gostov na mesec, kar na leto znese od 28 do 30 tisoč gostov. “To je kar velika številka, ki pa jo želimo še povečati. Pričakovana stopnja rasti je 20% gostov, pomeni 10% rast prihodka.”
“Ne želimo si, da gostje pridejo in zapravijo vse svoje premoženje, pač pa, da pridejo, se srečujejo, pogovarjajo, to je del družbenega življenja. To je naš cilj in zato bi radi povečali delež domačih gostov in dodali primeren zabavni program s pridihom kulture malo višjega nivoja.
V boju s konkurenco
“Igralni saloni se množijo. Razlika med nami, igralnico in njimi je, da ima igralnica tudi živo igro, torej krupjeje, igralni salon pa samo avtomate. Konkurenca je dobra, a gledano po statistiki je v nekem okolju le 10 – 15% prebivalstva, ki jih ta vrsta zabave zanima. Vsekakor se potencial trga razdeli na večje število igralnih mest. Preveliko število mest pa je nesmiselno, konkurenca da, a ne v vsaki ulici. S tem ko bomo, ali bodo, propadali, sta prizadeti samo občina in država, pa tudi potencialno število delovnih mest je ogroženo.
Mestna občina Maribor dobi letno od nas okoli sto milijonov. To je 22,5% celotnega dohodka, kar je velik prispevek v občinski proračun".

“Začeli smo razgovore, da bi igralništvo v Sloveniji malo močneje povezali. Vsaj kapitalsko, vsebinsko, programsko, kadrovsko bi se lahko povezale igralnice Maribor, Bled in Ljubljana. Velika želja je, da bi bil v tej zgodbi tudi Portorož. Zdaj je odvisno od strateških odločitev na nivoju države, koliko igralniških stebrov želimo imeti. So to eden, dva, ali trije močni? Ali naj bodo razpršeni? Vsekakor mislim, da bi mestne igralnice veliko pridobile, če bi imele enega lastnika in skupno razvojno vizijo. Že trženje, ki bi ga lahko enotno izvajale, bi veliko pripomoglo. Zdaj smo skoncentrirani na lokalno trženje, in to je morda slabo".
Mariborčan, številka 110, december 2004

Bruto realizacija v Mariboru v 000 sit (97 - 00)

2004-10-27T09:58:00.000+02:00

Bruto realizacija v Casinu Maribor v tisočih SIT - Vir:UNPIS
Realizacija iger	1997	1998	1999	2000
Žive igre	206.701	210.566	267.317	259.643
Igralni avtomati	5.267	7.718	34.076	174.015
Napitnina.	48.557	69.342	68.632	65.131
Vstopnina	12.055	7.843	-	-
Skupaj	272.580	295.469	370.025	498.789

Kljub prisilni poravnavi usoda mariborskega casinoja negotova

2004-07-28T14:48:00.000+02:00

Finance, 28.7.04

S sklepom okrožnega sodišča v Mariboru, ki je postal pravnomočen, je bila potrjena prisilna poravnava nad dolžnikom Casino Maribor igre na srečo. Kot so nam povedali na omenjenem sodišču, je 29 upnikov prijavilo skupno 350 milijonov tolarjev terjatev. Terjatve bodo poplačane različno. Kratkoročna posojila v višini 90 milijonov bodo enemu upniku vrnjena v celoti, in sicer v roku največ pet let skupaj z obrestmi po temeljni obrestni meri od 18. julija 2003 do plačila. Ugotovljene terjatve vseh preostalih upnikov, ki niso razvrščeni, in terjatve iz naslova davkov od iger na srečo, koncesijskih dajatev, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter davka na dodano vrednost, skupaj 90 milijonov tolarjev, bo casino poplačal le 20 odstotkov in v roku največ leto dni. Prav tako bo podjetje poravnalo terjatve zaposlenih iz naslova neizplačanih plač za mesece maj, junij in del julija minulega leta, in neizplačanih odpravnin, kot so zaposlenim pripadale po predpisih, ki urejajo delovna razmerja, vendar največ v višini, ki je določena za presežne delavce, za katere se položaj po potrditvi načrta finančne reorganizacije ne spremeni. S to prisilno poravnavo naj bi mariborski casino le splaval iz težav, vendar, kot so nam povedali na omenjenem sodišču, je njegova usoda zaradi Hitove konkurence, ki prihaja na Šentilj, negotova.

Željka Zagorac via Finance

Guruji menedžmenta

2003-09-16T15:06:00.000+02:00

VEČER,Torek, 16. September 2003 - Stran: VAŠA MNENJA, ODMEVI

Družinsko podjetje Casino Maribor v bolniško, delavci že pred tem na cesto

Kaj je osnova za povečanje prihodka igralnice? V vseh primerih je to povečanje števila gostov. Zgodi se tudi, da z istim ali celo manjšim obiskom igralniška dejavnost navrže več, kot je navrgla pred letom dni, vendar to ne pomeni nujno, da je podjetje dobro vodeno. Lahko je tudi znak za veliko krizo, ki se preko tega pokazatelja najavlja. Obstajajo raziskave, ki tej tezi pritrjujejo. Rekord v obisku je mariborska igralnica po podatkih UNPISa dosegla v letu 1992, ko je kazino obiskalo 39.341 gostov. Če to število delimo z 362 delovnimi dnevi, dobimo število 109 gostov na večer. Svoje dno je dosegla v letu 1998, pod novo upravo, ko je v igralnico zavilo samo še 18.186 igralcev ali 50 na večer. To leto je kazino zaključil z 2,9 milijona tolarjev (12.120 evrov) izgube. S 56 gosti na večer je leto 1999 prineslo dobiček približno 12 milijonov tolarjev (50.153 evrov). Leto 2000 je bilo na videz zelo uspešno, saj je bilo dobička za 37 milijonov tolarjev (154.638 evrov), v kazino pa je vsak večer vstopilo v povprečju 61 gostov. Omeniti pa velja, da se plače zaposlenih v dveh uspešnih letih kljub inflaciji skoraj niso premaknile navzgor. Trenutno ima igralnica na lokaciji v Mariboru povprečje nekaj čez 60 gostov na večer. Ko temu podatku nasproti postavimo število 57 zaposlenih in dvočlansko upravo, postane bolj razumljivo, zakaj ima podjetje zdaj že tretje leto zaporedoma težave. Podjetje, ki je navznoter organizirano po principu družine, je v decembru leta 2001 odprlo tudi igralnico v Moravcih in s tem povečalo skupni obisk igralnic Casina Maribor. Žal pa investicija kaže znake negativne sinergije. Izguba 31 milijonov tolarjev (129.562 evrov) v Moravcih je po našem mnenju večja, kot je izkazano, saj uprava določene stroške prenaša na matično igralnico v Mariboru, in sicer stroške plač zaposlenih iz mariborske igralnice, ki se dnevno vozijo v Moravce, ter stroške vozila in goriva. Cilj takega početja je najverjetneje pri nadzornikih in lastnikih ustvariti miselnost, da je odločitev za igralnico v Moravcih ekonomsko upravičena. Pravilno vnašanje podatkov skupne izgube mariborskega kazina operaterja sicer ne bi zmanjšalo, bi pa pri nadzornikih in lastnikih ustvarilo drugačen pogled na vso zadevo. Mogoče bi danes Moravci že bili zaprti, skupna izguba bi bila manjša in nadvse verjetno je, da ne bi bilo odpuščanja zaposlenih. Povsem jasno je, da je trenutni, okrog 61-odstotni delež stroškov dela v neto prihodkih preveč za vsako podjetje. Toda v letu 1999 je ta delež znašal celo 65,4 odstotka, leto kasneje pa 57,2 in v obeh letih je bil izkazan dobiček. Zanesljivo prevelik delež stroškov dela za ustvarjanje akumulacije in posodabljanje igralniškega produkta, vendar očitno ni tako vitalnega pomena za držanje podjetja nad vodo. Kot kaže, skupini ljudi, ki je olastninila najpomembnejša delovna mesta v igralnici, niti to slednje ni najbolj pomembno. Uprava kazina je februarja 2002 konspirativno, brez vednosti nadzornega sveta in zaposlenih povišala plače šestim inšpektorjem iger, že tako najbolje plačanim delavcem. Tako je plača inšpektorja iger danes že skoraj dvakrat višja od naslednjega plačilnega razreda, to je vodja mize. In kar je najbolj pomembno - uprava se je za tak korak odločila potem, ko je že bilo jasno, da je v letu 2001 nastala izguba v višini 30 milijonov tolarjev (125.382 evrov). Je bila to nagrada, zahvala podpornikom uprave? Ker je uprava preživela, podjetje pa se je izognilo Hitovemu prevzemu? Če je tako, potem sodi zadeva v delokrog urada za boj proti korupciji. Kakorkoli že, tako se dandanašnji ustvarjajo socialne razlike med kastami tudi v podjetjih, kjer je edini upravitelj država.

Zanimiva je tudi zgodba s stroškom storitev. Mariborski prireditelj posebnih iger na srečo za vsako leto napovedanih 21 odstotkov zadnje čase brez izjeme debelo preseže. Tako je v dveh poslovno uspešnih letih strošek storitev v neto prihodkih znašal 21 in 23 odstotkov, v letu 2001 je zrasel na 31,4, v letu 2002 pa že na skupnih 35,7 odstotka. Ko tega zadnjega razbijamo, ugotovimo, da je lani igralnica v Moravcih od 100 tolarjev (0,41 evro) neto prihodka 51 tolarjev (0,21 evro) namenila storitvam. Letos je že pri 60 tolarjih in vprašanje je, kje se bo ta pot navzgor končala. Če pritrdimo tezi, da je v novo igralnico v začetku treba več vlagati, pa to ne velja za matično v Mariboru. Zakaj je znašal strošek storitev zanjo v letu 2002 skoraj 32 odstotkov? Če bi ostali pri 21, bi to pomenilo skoraj 46 milijonov tolarjev (192.253 evrov) prihranka, to pa je pol izkazane skupne izgube. Vidim torej, da so trije glavni problemi Casina Maribor prevelika razsipnost pri stroških storitev, nezmožnost povečanja obiska v enoti Maribor, predvsem pa družinski način vodenja podjetja. Investicija v Moravce bi bila na kakšni drugi lokaciji z novim objektom nad zemljo verjetno dala čisto druge rezultate. Tako kot kaže trenutno stanje, pa je bila udarec mimo. Treba je namreč tudi upoštevati, da začetnih 14 redno zaposlenih na plačilni listi operative Casina Moravci danes zastopa samo še 6 delavcev, napovedani pa so novi odpusti. Po takem pristopu bo podjetje slej ali prej res našlo optimalno število delavcev, ki bodo pokriti z ustreznim prihodkom igralnice. Za to, da ljudi najprej zaposliš, potem pa jih odpuščaš, ker si se debelo uštel v oceni projekta, ni potrebno veliko znanja. Ko je mariborski kazino operater prihajal v Moravce, je obljubljal povsem nekaj drugega.

Mariborska občina, najpomembnejši lastnik Casina Maribor, je v Slavi Kurtin našla odlično zamenjavo za prejšnjega predstavnika v nadzornem svetu podjetja, ki je delal v interesu osebnih koristi uprave, namesto da bi zastopal mesto. Žal je tam še zmeraj gospod Janko Siranko, ki poskuša relativizirati slabo delo uprave, se počasi transformira v njenega tretjega člana in s tem zlorablja zaupanje, ki mu je dano. Kdo tu koga nadzira, gospod Siranko? Maribor bi moral zavzeti držo popolne javnosti podatkov igralniške dejavnosti v mestu iz naslednjih razlogov:

- lastnik igralnic so občine in država,

- le tako bi zagotovili popolno preglednost nad delom prireditelja in nadzornikov,

- občani bi imeli informacijo o tem, kaj dobijo v zameno za vnos negativnih vplivov dejavnosti na okolje,

- pred vrati je lastninjenje igralnic,

- pred nami so tudi volitve in zelo verjetno je, da bosta oba procesa potekala v smeri dvostranske koristi. Politiki se namreč pred volitvami radi smukajo okrog igralnic, saj v njih vidijo razdeljevalnice zastonj čokoladnih bonbonov. Igralnicam finančne podpore političnim grupacijam pravzaprav sploh ne bi smeli dovoliti, saj pri takih dejanjih prihaja do transferja denarja od velike skupine revnih k mali skupini že bogatih.

S tem ko je mariborska politika zavrnila Hit, smo (so) dosegli, da je uprava Casina rešila svoje stolčke. Kaj smo izgubili? Na prvem mestu nekaj, kar za časnik Večer, ko se je pojavil v igralnici, ni bila novica in se potemtakem niti ni zgodilo. Kolateralna škoda ob finančnem kolapsu Casina Maribor znaša osem izgubljenih delovnih mest, dragi Večer.

Dodatno smo z zavrnitvijo Hita izgubili tudi 150 do 200 novih delovnih mest z dobrimi plačami, ki bi dvignile kupno moč v mestu. V nič je šlo tudi okrog milijon evrov davčnih dajatev, od katerih bi del pristal v kronično bolnem proračunu občine. To so oportunitetni stroški, ki so nastali s tem, ko smo odslovili Hit, in to je treba pripisati mariborski politični eliti. V Mladini je bilo pred leti zapisano, da so se nekoč predstavniki graške filiale globalnega igralca, ki ga danes prepoznamo pod imenom Casinos Austria International, "hodili k nam učit, kako privabiti goste". Natanko tako se glasi del izjave predsednika uprave Casina Maribor v razgovoru za tednik Mladino št. 4/99. Takšna samozavest pred javnostjo je najprej neskromna in drugič napačna ter kratkonoga. Sodi v obdobje, ko so zaradi splošnega nepoznavanja edini razlagalci razmer v igralništvu bili direktorji igralnic. Manjše kot je bilo njihovo kraljestvo, bolj smele izjave so si privoščili. Kar so imeli videti, lahko pri poznavalcu, ki pride iz graške igralnice, povzroči samo strah, da kaj takega ne bi zašlo čez meje današnjega Schengena.

Skupina za pregledno igralništvo, Maribor
Gorazd Bukovec, Dejan Gole, Gorazd Klemenčič, Dejan Milojević, Marjan Ornik

Strupene pilule in beli vitezi

2003-08-30T23:38:00.000+02:00

30. avgusta 2003 je bil pod tem naslovom v Delu objavljen članek , ki se je vsebinsko posvetil tehnikam in strategiji obrambe pred prevzemi podjetij. Vsak prevzem, ki prinaša spremembe v sestavi nadzornega sveta in uprave je po definiciji sovražni prevzem. Uprave napadanih podjetij so razvile vse mogoče taktike, da bi odbile nasprotnika, kajti njegova zmaga pomeni slovo uprave.
Na članek v Delu je hitro odgovorila Skupina za pregledno igralništvo s pričujočim sestavkom, ki pa ga Delo žal ni objavilo. Tukaj ga lahko preberete v celoti.

Pred leti je prišlo do nekakšne strateške usmeritve ozir. dogovora med dvema največjima igralcema na področju prirejanja posebnih iger na srečo v Sloveniji. Pet podjetij, ki imajo casinoje, naj bi po uspešnih prevzemih predstavljali samo še dve: Hit iz Nove Gorice bi pokrival področje ob slovenskih mejah, medtem ko bi Casino Portorož prevzel notranjost dežele. Obe največji podjetji, ki ustvarita okrog 95 odstotkov vseh prihodkov v slovenskem igralništvu, svoj igralniški produkt tržita predvsem v Italiji, tam pa postaja vse bolj vroče. Nova, zelo uspešna igralnica Ca 'Noghera v Benetkah in možnost izgradnje dodatnih igralnic vsled obetajočih se sprememb v italijanski igralniški zakonodaji, silijo oba akterja v iskanje novih tržnih priložnosti. Trio malih igralnic (Ljubljana, Bled in Maribor) je leta 2000 prispeval samo 3 odstotke vseh slovenskih dajatev iz igralništva. Vse tri skupaj so torej po velikosti v primerjavi z, recimo Hitom, kakor hišni muc proti pošasti iz Jurskega parka. Primerjava se seveda nanaša smo na velikost. Izkušnje kažejo, da je vsebinsko gledano lahko tudi povsem obratno.
Prevzemi bi vključenim podjetjem prinesli nekaj odločilnih sinergičnih učinkov, toda pomembneje od prihodnosti prevzetega podjetja je pri nas vprašanje prihodnosti njegove uprave. To je toliko bolj pomembno, če je v njem tudi srednješolec, kot je npr. v mariborski igralnici. Hkrati lahko taka namera sproži tudi celo vrsto drugih vprašanj, ki okupirajo misli nekaterih večnih podpornikov uprave v podjetju. Mala igralnica si namreč lahko pri nas ustvari popolnoma unikaten notranji ustroj, temelječ na spektakularnih privilegijih ene skupine zaposlenih. V mariborskem primeru se npr. že leta in leta dogaja, da inšpektorji iger delajo od 100 do 120 ur na mesec, dobijo pa seveda plačo za poln delovni čas z vsemi dodatki. Tudi za čas, ko jih v službi ni bilo. Takšno malo kraljestvo je potem seveda še toliko težje zavzeti, saj se je nasproti postavila skupina odločnih upornikov, ki agresivno branijo nekaj, kar ima za njih obliko lastnine. V tem konkretnem primeru prevzemnik neposredno ogroža torej tudi "vojni plen", ustvarjen v prvih nekaj letih, ko mariborski kazino operater še ni imel kamer in ko je kljub rekordnim obiskom ustvaril samo za naprstnik dobička. Ko se na stran obrambe podjetja (privilegijev enega ducata ljudi) preko lastniških deležev postavijo tudi politiki, lahko prevzemnik računa s tipično balkanskim pojavom, ki so ga pred leti v pogajanjih v zvezi s vzpostavljanjem miru na Kosovu spoznali tudi tujci. Torej, podpišeš, daš roko, se nasmehneš in potem ravnaš popolnoma drugače. V razgovorih med mariborsko politiko in Hitom so se Štajerci vztrajno posluževali te taktike. Najprej so modro prikimavali, kakšno rekli, ter tu in tam preverili, če je figa v žepu še na svojem mestu. Hkrati so upravi mariborskega prireditelja iger na srečo dovolili, da je počela stvari, ki bi podražile nakup in nezaželenega ljubimca odgnale (vpis nepremičnine v kateri je igralnica v premoženje družbe, otvoritev nove igralnice v Moravcih, iskanje belega viteza v Termah Maribor). Za patetično preobleko interesov mesta Maribor je mestna politična elita v srednji fazi igre skušala doseči stvari, ki se tičejo direktnih osebnih koristi. Nekdanji predsednik nadzornega sveta in visoki funkcionar Desusa Stanislav Brglez za Večer:
- "S Hitom smo se dogovarjali, Hit pa hoče večinski delež in potem bi sam postavljal upravo in nadzorni svet, upam, da v sodelovanju z občino."
Maribor se je otresel velikega in lokalnim igralniškim graščakom nevarnega nasprotnika. Ostala je nekredibilna uprava Casina, ki govori o recesiji v poslu in hkrati načrtuje objekte na novih lokacijah. In to na takih, ki jih je Hit predtem ocenil kot neperspektivne (klet v Moravcih, Habakuk pod Pohorjem), številke o poslovanju pa so se potem zavrtele v prid tej oceni (Moravci). Inšpektorjem iger v Mariboru (samo njim) so kmalu po otvoritvi igralnice v Moravcih debelo povišali plače (nagrada anti-Hit koaliciji?). Dobili smo igralnico v Moravcih, ki dela na nizkih obratih in ki je ustvarila le četrtino od napovedanega rezultata za prvo leto obratovanja. Posledica je izguba, toda tudi ta je "korigirana" zaradi bolšega vtisa o upravičenosti naložbe. Kazino operater iz Maribora je v zadnjih dveh letih ustvaril okoli 120 milijonov izgube. Trenutno je v fazi prisilne poravnave, oziroma poslovne reorganizacije, ki jo predlagatelji med Američani (bankruptcy chapter 11) imenujejo "business thing", prizadeti del pa "ploy" ali prevara. Tik pred njo je uprava mariborskega Casina pohitela in obvestila osem zaposlenih, da jim bo prenehalo delovno razmerje. Prisilna poravnava namreč prinaša enake možnosti vsem
delavcem, predvsem pa preglednost v postopku ugotavljaja presežkov delovne sile. Dodatno lahko k tem osmim prištejemo še 150 do 200 neuresničenih delovnih mest, ki bi jih prineslo sodelovanje s Hitom, mnogo večji delež dajatev v mestnem proračunu, resnici na ljubo pa tudi povečan negativni vpliv igralništva na okolje. Kako nestrateško, kratkoročno in osebnostno prenapeto so delovali nekateri posamezniki med mariborskimi politiki, ko so branili posest uprave casina, skupine zaposlenih in nekaterih nadzornikov, vidimo po udarcu, ki ga je vrnil Hitov imperij. Pridobil si je dve novi koncesiji za igralnice in od katerih bo ena zgrajena v Šentilju.
Tako so nastali samo nekateri sedanji in bodoči oportunitetni stroški, ki si jih je pridelal Maribor. Naš Maribor, mesto emocij, ki se skozi usta lokalnih politikov tako rado postavi v vlogo Kalimera.

Skupina za pregledno igralništvo, Maribor

Še vedno ni raziskan rop na škodo igralnice Casino Maribor v Moravskih Toplicah

2003-07-10T05:01:00.000+02:00

Poročilo Policijske uprave Murska Sobota o delu v I. polletju 2003
Povezava

Išče se nova uprava Casina Maribor

2003-05-30T10:52:00.000+02:00

Večer,Petek, 30. Maj 2003,Pisma

Zakaj Hitovo znanje ni bilo dobro za Maribor, potem pa je naše lastno znanje povzročilo katastrofalne rezultate

V podjetjih, kjer prične škripati pri financah, so lastniki, zaposleni in javnost pri vodstvu zmeraj deležni določene mere demagogije. Zelo človeško je, da vodilni ne najdejo krivde pri sebi. Igralništvo je dejavnost, ki je pri nas precej prepletena tudi s politiko. V našem primeru utegne biti splet teh nesrečnih okoliščin usoden za devet zaposlenih (domnevamo, da bo najbolj na udaru sindikat igralniških delavcev, saj uprava še vedno grozi z odpusti), mogoče pa tudi za podjetje. Bojimo se, da nas lahko reši samo še bogat ženin, ki bo oženil tudi naše dolgove.

Skočimo malo nazaj v zgodovino in poglejmo rezultate trenutne uprave. Od leta 1989 do konca 1997 je bila igralnica v lasti podjetja Pohorje. V letu 1998 je Casino Maribor kot pravni naslednik Pohorja (Terme so se izločile iz podjetja) postal delniška družba, njegov edini ustanovitelj pa država. Imenovana je bila začasna dvočlanska uprava, ki je enaka današnji. Prvo leto je v podjetju zapihalo nekaj novega vetra, ki ga je v starem okolju zadnja leta primanjkovalo, in številke so se ustavile na dveh milijonih izgube. Dobili smo tudi izvoljeni svet delavcev in dva predstavnika v nadzornem svetu. Na pomlad naslednjega leta se je potrjevala uprava za naslednji mandat. Na seji sta predstavnika delavcev predlagala zamenjavo uprave in tako tudi glasovala, a sta bila preglasovana. Lastnike so predstavljali predsednik Stanislav Brglez ter Janko Siranko in dr. Rasto Hartman kot člana. Sledilo je maščevanje. Pritiski in poniževanja s premestitvami na delo varnostnika v garaži za člane sveta delavcev so vodili do odstopov, ti pa do prevzema glasovalnega stroja sveta delavcev s strani drugega sindikata v družbi. Ta je potem konec poletja zamenjal delavska predstavnika v nadzornem svetu. Odstavljena nadzornika sta medtem že nabrala za zajetno kartoteko disciplinskih postopkov in ukrepov.

Enako se je godilo predsedniku Sindikata igralniških delavcev Slovenije (Sids), enote Maribor. Na odgovornost so bili klicani tudi zaradi tako malenkostnih spodrsljajev, da se pomembnost, ki jim je bila namenjena, lahko zdi samo smešna in neresna. Ampak uprava se je odločila, da bo pravo uporabljala na način, ki bo rezultate dal takoj. Tako kot jih da pištola. Kot prvi je že jeseni klonil in odpovedal službo predsednik Sidsa, hkrati pa je vložil tožbo. Naslednji je bil eden od odžaganih članov nadzornega sveta, ki je izgubil službo v začetku naslednjega leta, medtem ko je drugi član prevzel izpraznjeno mesto sindikalnega zaupnika in ostal v podjetju. Leto 2000 je potem potekalo mirno, zamrl je svet delavcev, igralnica pa je dosegla približno 40 milijonov dobička.

Leto 2001 je bilo nadvse razburljivo. Pojavil se je namreč Hit, naše največje igralniško podjetje, in želel prodreti tudi na štajerski konec. Hitovci niso želeli vojne in so se v Maribor prihajali pogovarjat o prijateljskem prevzemu. Brez večinskega deleža v njej jih mariborska igralnica sploh ni zanimala. Kaj so ponujali in kaj je mariborska politika skupaj z upravo zavrnila? Hit je ponujal izgradnjo novega igralniško-zabaviščnega kompleksa, ki bi dal delo 150 do 200 ljudem.

Vsi sedanji delavci Casina bi obdržali službe. Igralnica bi ostala v mejah občine Maribor, ta pa bi ohranila svoj lastniški delež v strukturi kapitala. Kazalo je da so stvari dogovorjene, dokler ni prišlo na vrsto vprašanje, kdo bo sedel v organih podjetja in kdo jih bo tja postavil. O tem seveda odloča večinski lastnik, to pa bi bil Hit. Ker je obstoječa uprava imela le slabe reference, se je pričelo lobiranje. Predsednik nadzornega sveta Stanislav Brglez niti ni skrival, za kaj je šlo, a šele potem, ko je že odstopil. Mariborski politiki so pod krinko, da ščitijo interese Maribora, ščitili mariborske stolčke v upravi in nadzornem svetu. Da ne pozabimo, kdo so bili tisti, ki so predstavljali udarno pest uprave v fazi lobiranja. To so bili Stanislav Brglez, predsednik Desusa in nadzornega sveta v Casinu, Andrej Verlič, prvak LDS v Mariboru in rado videni gost v družbi naše uprave, ter Boris Sovič, župan Maribora, ki ga je časnik Finance označil za človeka, ki noče dati Casina. Hitovci so na koncu dobili občutek, da Mariborčani brijejo norca iz njih. Za poobedek se jim je zgodila še simbolika. 14. 12. 2001 so v razširjeni sestavi sestankovali z mariborsko politiko. Vedelo se je, da Hit ocenjuje igralnico na načrtovani lokaciji v Moravcih kot investicijo, ki se ne izplača. In kaj se je še zgodilo na ta dan v decembru? Mariborski Casino je v večernih urah slavnostno odprl igralnico v Moravcih! Slovenija, dežela naključij. Leto 2001 smo končali z okrog 30 milijoni izgube. Uprava še dandanes brije norca iz svojih sodelavcev, ko jim pravi, da je dve leti in pol lobirala za Hit.

Leto 2002 je minilo, kot bi pihnil. Po besedah člana uprave smo nabrali še dodatno izgubo, in to gromozansko. Igralnica v Moravcih, ki je obljubljala 30 delovnih mest, je odpuščala delovno silo. Mize so bile bolj ali manj prazne. Junija je neznanec igralnico celo oropal, kljub vsem kameram in varnostnim ukrepom. Redko viden dogodek. Igralnica ni menjalnica ali bencinska črpalka. Trenutno dajejo Moravci delo šestim delavcem in nekaj študentom. V čem je smisel takega pogona? Vsaj sto slovenskih gostiln ima večji finančni učinek od te igralnice.

Tudi leto 2003 smo začeli z negativnim rezultatom, čaka pa nas še kazenski strel v sodnikovem podaljšku. Na račun podjetja bo sedel naš bivši sodelavec, ki je bil neupravičeno odpuščen leta 1995.

Odpustilo ga je Pohorje, bivša firma, toda delal je v igralnici in od tam je prišel predlog, naj ga disciplinsko preganjajo. Kdo pa je bil tisti, ki je imel najvišjo pozicijo v igralnici v tistem času? To je bil Renato Kovač, takratni direktor Casina in današnji predsednik uprave. Uprava je že v letu 2001 razpolagala z drugostopenjsko odločbo v korist delavca. Lahko bi ga takoj zaposlila in mu izplačala denar, ki mu je pripadal. Tako bi preprečila še večjo škodo, ki je grozila. In za kolikšen znesek gre? Oktobra lani je bila ta številka 35 milijonov. Prav ste prebrali. Letos je še višja. Ta znesek pripada delavcu, nekaj takega pa bodo stali še prispevki državi. Če se malo poigramo s številkami, lahko ugotovimo, da odpust devetih delavcev upravi v enem letu navrže skoraj enak znesek. V prvem letu je plačan delavec in v drugem država. Mi naj torej s svojimi službami plačamo napako nekoga drugega? Naše družine naj krijejo gospodarsko škodo, ki jo je podjetju povzročil egotrip vodilnih? Uprava, ki je trenutno na oblasti - v bistvu pa vodi igralnico že od njenega nastanka - ni prijatelj te igralnice. Pravi prijatelji smo ji mi, ki smo zadnja leta na vse mogoče načine poniževani, diskriminirani in stigmatizirani. Od nas zahtevajo lojalnost vodilni strukturi, medtem ko mi lahko ponudimo samo lojalnost podjetju. Igralnica pomeni takšna, kot je, laboratorij za privilegije peščice ljudi na vrhu piramide, ki jo je večina prisiljena podpirati s svojim slabšim položajem. Imamo "posebno službo za slabo počutje zaposlenih" v osebi glavnega inšpektorja, ki lahko z nekaj potezami delovno mesto spremeni v ponižanje in bolečino. Zato smo prepričani, da bo nadzorni svet Casina ravnal zelo gospodarno, če se bo sedanji upravi zahvalil in poiskal novo. Odhod stare uprave bo hkrati odplaknil množico neupravičenih in krivičnih privilegijev po vertikali navzgor. Potem se lahko pogovarjamo tudi o 50-odstotnih plačah, če lahko to pripomore k rešitvi podjetja.

V imenu skupine podpisanih članov Sindikata igralniških delavcev Slovenije, enote Maribor, predsednik sindikata Davor Rajšp

Na seznamu naj bi bilo devet zaposlenih (3)

2003-05-28T11:01:00.000+02:00

VEČER,Sreda, 28. Maj 2003

Ko sta leta 1998 g. Kovač in g. Lebe nastopila kot predsednik in član uprave v Casinu, je sindikat SIDS (Sindikat igralniških delavcev Slovenije) štel 28 članov. Sčasoma je član SIDS v podjetju postal persona non grata. Zaposleni so iz tega sindikata izstopali zaradi pritiskov in ker je to bil pogoj za napredovanje. Posledica tega je, da danes ta sindikat šteje samo še 11 članov. V napadenem članku, na katerega so bili odzivi, nisem skušal nastopiti kot predstavnik vseh zaposlenih, saj je svojo izjavo podal tudi predstavnik drugega sindikata v podjetju, g. Šprogar.

Zaposleni smo bili tudi presenečeni nad objavljeno povprečno plačo v Casinu Maribor v neto znesku približno 240.000 tolarjev (1003 evra) (420.000 bruto), saj se velika večina takšni plači niti ne približa. Zato bi nas - verjetno pa tudi bralce Večera - zelo zanimalo, kakšno bi bilo povprečje, če bi od teh 57 plač odšteli plači dveh članov uprave in petih ožjih članov vodstva igralnice (inšpektorji iger) in nato izračunali povprečje za preostalih 50 delavcev. Plače nekaterih zaposlenih v podjetju (čistilke, kuharji, natakarji, vratarji...) so izredno nizke tako za branžo kot za Maribor. Osnovna izhodiščna plača krupjeja po kolektivni pogodbi znaša trenutno 118.362 tolarjev (494 evrov), razliko do polne plače pa predstavljajo dodatki za stalno nočno delo (krupje nabere do 100 ur mesečno) ter delo ob nedeljah in praznikih.

Za primerjavo so na internetnem naslovu http://www.gvin.com dostopni podatki o plačah zaposlenih v vseh slovenskih igralnicah. Povprečne bruto plače za leto 2001 (novejših podatkov ni) so: Hit - 540.191 tolarjev (2257 evrov), Portorož - 495.673 tolarjev (2071 evrov), Ljubljana - 452.880 tolarjev (1892 evrov), Bled - 352.842 tolarjev (1474 evrov) in Maribor - 315.283 tolarjev (1317 evrov).

Omenjene "zakonitosti ekonomije" gospoda Kovača nam laikom porajajo vprašanje, zakaj uprava tarna nad razmerami v našem ožjem okolju. HIT je ugotovil, da je Štajerska perspektivna in si je zelo prizadeval investirati v mariborsko igralnico. Ker ni uspel, si je za to okolje pridobil dve novi koncesiji. V mestu je vedno več tujih gostov, hoteli beležijo vse boljše rezultate v številu nočitev, medtem pa obisk v igralnici upada. O katerih zakonitostih ekonomije govori uprava? Pogovarjati bi se morali o tem, kako povečati obisk v igralnici, mi pa se pogovarjamo o odpuščanju delavcev!?

In če so težave in z njimi povezani ukrepi samo prehodnega značaja, mar to pomeni, da bi bile izgube služb za devet zaposlenih tudi samo prehodnega značaja?

Po podatkih republiškega vodstva SIDS odpuščanja delavcev po slovenskih igralnicah ni. Obstaja samo indic o morebitnem odpuščanju nekaj delavcev v blejski igralnici.

Davor Rajšp, predsednik SIDS, enota Maribor

Na seznamu naj bi bilo devet zaposlenih (2)

2003-05-24T11:07:00.000+02:00

VEČER, Sobota, 24. Maj 2003 / Prejeli smo

Glede na dejstvo, da ga. Lidija Ferk v članku na temo odpuščanja delavcev v Casinu, objavljenem v Večeru 23. maja, ni preverila verodostojnosti informacij pri upravi, vam v interesu objektivnosti objavljene informacije podajamo naslednjo izjavo: Casino Maribor, d.d., je gospodarska družba, za katero veljajo vse zakonitosti ekonomije. Glede na specifiko dejavnosti je višina različnih davčnih obveznosti zelo visoka (delež vseh dajatev skoraj 50-odstotne). V primeru naše igralnice, ko prihajata dve tretjini obiskovalcev iz Avstrije, je še kako občuten vpliv razmer na njihovem območju (vpliv evra). Vse to, in tudi razmere v Sloveniji, se odraža v prihodku igralnice.

Dopolnitve ZIS so imele za posledico povečanje konkurence na osnovi podeljenih koncesij za salone igralnih avtomatov, ob neukinitvi minicasinov je tako v slovenskem prostoru približno 1500 igralnih avtomatov izven igralnic.

Vse to ima za posledico, da se je treba tudi na našem področju obnašati racionalno in poslovanje prilagajati tržnim zakonitostim. Ukrepi skrbnega gospodarjenja zadevajo vsa področja v poslovanju družbe, vključno s tistim žal najmanj prijetnim delom, ki se tiče delavcev, to sta višina plače in število zaposlenih (takšne ukrepe so v letu 2003 že izvedli v Casinu Graz in slovenskih igralnicah). Pri tem se bodo upoštevale vse zakonske zahteve in obveznosti, ki iz tega izhajajo.

Družba Casino Maribor ima 57 redno zaposlenih delavcev s pretežno srednješolsko izobrazbo. Povprečna neto plača v družbi znaša približno 240.000 tolarjev (1003 evra). Delavci so bili stimulirani tudi v odvisnosti od uspešnosti poslovanja družbe. Takšna politika je imela za posledico, da so bili v najbolj uspešnem letu iz tega naslova deležni ob svojih plačah še stimulacije v višini dveh plač in pol. Glede na poslovne rezultate je uprava plače v zadnjih dveh mesecih znižala, a so še vedno nad slovenskim povprečjem. Razumemo nezadovoljstvo delavcev, vendar je nekorektno upoštevati samo del mozaika, drugi del pa zanemariti. Tudi mnenje predsednika SIDS g. Rajšpa ne sme biti reprezentativno za ves kolektiv, saj ima ta sindikat le 11 članov od 57 zaposlenih.

Casino je od lastninskega preoblikovanja dalje povečal kapital z dejanskih 28,516.000 na 266,479.000 tolarjev (1,11 evro), pokril je izgubo iz preteklega obdobja pred letom 1998, ki je znašala 40,000.000 tolarjev (0,16 evro), povečal je vrednost stalnih sredstev z

41,958.000 tolarjev (0,17 evro) za desetkrat in kljub višjim obdavčitvam povečal neto prihodke za dvakrat. Po le treh letih samostojnega poslovanja smo v letu 2001 odprli igralnico v M. Toplicah, ki že dosega pozitivne rezultate iz poslovanja. Ukrepi so posledica zagonskih stroškov odprtja nove igralnice, trenutnih razmer v igralništvu in so tako samo prehodnega značaja ter pomenijo le prepotrebno reorganizacijo v interesu nadaljnjega uspešnega poslovanja.

Casino Maribor, d.d., predsednik uprave Renato Kovač

Različni podatki o domnevnem načrtovanem odpuščanju delavcev v Casinoju Maribor

2003-05-23T11:05:00.000+02:00

VEČER, Petek, 23. Maj 2003

Na seznamu naj bi bilo devet zaposlenih
Zaradi precejšnjih izgub podjetja so po podatkih sindikata delavcem v zadnjih dveh mesecih od plač odtegnili po 30 odstotkov

Po podatkih, ki smo jih včeraj dobili v naše uredništvo, naj bi uprava delniške družbe Casino Maribor danes devet zaposlenih (od skupno več kot 50) obvestila, da bodo dobili sklepe o prenehanju delovnega razmerja zaradi poslovnih razlogov. To naj bi se zgodilo, ker ima podjetje slabe poslovne rezultate (po neuradnih podatkih okoli 90 milijonov tolarjev (376.148 evrov) izgube).

Zaradi slabega finančnega položaja so po navedbah predsednika mariborske enote sindikata igralniških delavcev Slovenije Davorja Rajšpa zaposlenim v zadnjih dveh mesecih pri plačah nezakonito - brez kakršnih koli pogodb - že odtegnili po 30 odstotkov. Z nobenim od dveh članov uprave - predsednik je Renato Kovač, član pa Mario Lebe - včeraj nismo uspeli priti v stik, da bi potrdila ali zanikala te informacije. Predsednik sindikata gostinstva in turizma (deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije), ki tudi nastopa v podjetju, Branko Šprogar nam je včeraj povedal, da misli, da odpuščanja za zdaj ne bo, saj naj bi bil po njegovih podatkih "nekdo posredoval" - kdo, ne ve: "Če se bo to vendarle zgodilo, pa bomo morali kot sindikat ukrepati, kolikor je pač mogoče."

Davor Rajšp pa je povedal, da je za danes ob 13. uri sklican sestanek uprave in sindikata, kjer naj bi uprava sporočila imena teh devetih delavcev. Rajšp je še komentiral, da v podjetju ni programa odpuščanja, ampak se bo, če odpuščanje res bo, delalo stihijsko in da, tako ocenjuje, pri morebitnem odpuščanju ne bodo upoštevani strokovnost posameznega delavca, leta delovne dobe, pripadnost podjetju itn., ampak bo izbor opravljen na osnovi osebnih razlogov uprave: "Ves čas se sklicujejo na poslovne razloge, odpustili pa naj bi devet ljudi; po 96. členu zakona o delovnih razmerjih, ki pravi, da če delodajalec, ki zaposluje manj kot 100 ljudi, ugotovi, da bo postalo nepotrebno delo več kot 10 zaposlenih, mora ta pripraviti program reševanja presežnih delavcev. V našem primeru so se temu izognili tako, da so ostali pri številu devet. Hkrati pa naj bi število študentov in honorarnih sodelavcev ostalo enako kot doslej oziroma naj bi se celo povečevalo."

Lidija Ferk

Ropar s pištolo v igralnici (in z motornim zmajem pred njo?)

2002-06-21T16:58:00.000+02:00

Dnevnik,Petek, 21.6.2002
Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je pritegnila pozornost javnosti množica policistov, ki so blokirali številne prometnice na območju pomurske regije in poskušali ujeti roparja, ki je nekaj pred eno uro zjutraj oborožen s pištolo prisilil blagajnika igralnice Casino 3000 v Moravskih Toplicah, da mu je izročil večjo količino denarja v tujih valutah. Po podatkih policije je neznanec v domnevno rdeči vrečki z oznako trgovskega podjetja Hervis odnesel okoli 50.000 evrov oziroma nekaj več kot 10 milijonov tolarjev.

Drago Ribaš, načelnik urada kriminalistične policije, in Zoran Kosi, pooblaščenec za stike z javnostjo, sta včeraj dopoldne na tiskovni konferenci predstavila potek dogodkov in policijskih ukrepov. Načelnik Ribaš je opisal, kaj se je zgodilo ponoči, in dodal, da je bil neznani ropar oblečen v modro delavsko obleko in je po ropu peš pobegnil proti vasi Mlajtinci. Tako naj bi stekel čez glavno parkirišče pri Termah 3000, nato prek igrišča za golf in naprej v neznano.

Pri ropu je ropar uporabil "pravo in nabito pištolo" ter zagrozil blagajniku, ki mu je izročil denar. Med begom je tudi streljal na nadzornika igralnice in varnostnika, ki sta prva stekla za njim, a na srečo nihče ni bil ranjen.

"Policisti storilca intenzivno iščejo, in če bi kdorkoli karkoli vedel o ropu oziroma roparju, ga prosimo, naj to sporoči na telefonsko številko 113 ali anonimni telefon 080-1200," je dejal načelnik Ribaš.

Ker je šlo za hudo kaznivo dejanje, so policisti postavili blokade na širšem območju Pomurja, ki so jih umaknili ob 7.45. Policisti so uporabili vsa razpoložljiva sredstva in tudi službenega psa, neznanega storilca pa še vedno iščejo. Ribaš je tudi potrdil, da je ropar odnesel od 9 do 11 milijonov tolarjev v tujih valutah, šele po prijetju storilca oziroma preštetju denarja v igralnici pa bo znano, koliko denarja je bilo dejansko ukradenega.

"Več o pobegu ne moremo povedati, ker bi lahko s tem pomagali storilcu," je povedal Ribaš in dodal, da bodo policisti govorili z veliko ljudmi in pregledali tudi vse videokasete, saj dogajanje v igralnici ves čas snemajo, in šele takrat bo znano kaj več. Predstavnika policije nista hotela povedati niti, katero "nemško besedo" naj bi med ropom izgovoril storilec. To pa je tudi vse, kar zadeva uradne informacije, saj so bili policisti zaradi interesa preiskave v svojih izjavah zelo previdni, obljubili pa so, da bodo o vsem novem javnost obveščali sproti.

Vztrajni molk

Na še večji "zid molka" smo naleteli v družbi Casino Maribor, kjer o zadevi sploh nočejo govoriti, hkrati pa zaposlenim v enoti Casino 3000 v Moravskih Toplicah, ki so bili navzoči na kraju dogodka, ne dovolijo, da bi karkoli povedali.
Nekateri domačini v Moravskih Toplicah pa so povedali, da naj bi ropar med pobegom oziroma potem, ko je streljal na nadzornika igralnice in varnostnika ter ju tako prestrašil, stekel le še nekaj korakov naprej, potem pa "odletel" v zrak, saj naj bi ga nekaj deset metrov od igrišča za golf čakal motorni zmaj. Policisti to sicer zanikajo, saj bi sicer kdo od navzočih pred igralnico moral videti, če bi se kaj dvignilo v zrak. Kljub temu pa naj bi tudi to možnost še vedno pustili odprto.
Poleg zgodbe o "zmaju" smo neuradno slišali tudi, da naj bi bil ropar, kljub izgovorjeni besedi v nemščini, zanesljivo Slovenec, o čemer je več kot prepričan eden izmed navzočih v igralnici, kjer je bilo v času ropa kar nekaj ljudi, tako hotelskih gostov kakor tudi zunanjih obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Nekateri poznavalci razmer v igralnici v Moravskih Toplicah se tudi sprašujejo, ali je z ropom morebiti povezan eden izmed gostov tamkajšnje igralnice, ki naj bi imel na predvečer ropa in še zlasti večer prej nekoliko manj sreče in je izgubil kar nekaj denarja. Drugi se sprašujejo, kako je mogoče, da varnostniki niso oboroženi, čeprav je igralnica dobro "pokrita" z varnostnimi kamerami.

Zanimivo je tudi, da naj bi policisti in kriminalisti vedeli, da se bo nekaj zgodilo, niso pa vedeli, kje in kaj... Torej, v vsej zadevi je veliko neznank, ki jih bodo preiskovalci bržkone raziskali. Ne glede na vse pa bi bilo najhuje, če bi ropar že zapustil državo, saj bi lahko z avtomobilom in še laže z zmajem v dobrih desetih minutah prišel na Madžarsko.

Srečo bodo iskali v kleti

2001-11-03T14:27:00.000+01:00

Dnevnik,Sobota, 3.11.2001
Zdravilišču Moravske Toplice, podjetju, ki po prihodku sodi med deset najuspešnejših pomurskih podjetij, po dobičku pa med prve tri, nadaljujejo gradbena dela. Decembra naj bi odprli igralnico, ki nastaja ob sovlaganju Casinoja Maribor, kjer so poskrbeli tudi za koncesijo. Direktor Zdravilišča Dušan Bencik pravi, da bo že med božičnimi in silvestrskimi prazniki mogoče preizkušati srečo v igralnici.

Casino Maribor že skrbi za šolanje 36 igralniških delavcev, te dni pa pospešeno potekajo gradbena dela, s katerimi bodo v nekaj tednih iz zdaj golih kletnih prostorov naredili igralnico v domačnem vzdušju, polnem naravnih materialov in zelenja. Arhitekt nove igralnice je Ignac Dugar, glavni izvajalec z domačimi podizvajalci pa Pomgrad. V 800 kvadratnih metrov velik igralniški prostor je Zdravilišče Moravske Toplice naredilo tri vhode in zasilne izhode ter igralnico povezalo z obstoječo restavracijo Term 3000 v pritličju stavbe.

50 - odstotne dajatve Casina Maribor?

1999-06-25T04:46:00.000+02:00

Slovenia Business Week Nr. 25/1999 June 21st, 1999

Casino Maribor - a Company with Ambitious Plans

Casino Maribor, a joint-stock company employing 54 people that had an income of SIT 278 million (US$ 1.5 million) last year, is trying to become the leading company in the line of "gambling tourism" in northeastern Slovenia, Management Board Director Renato Kovac told the press on Thursday, 17 June.

Kovac believes Casino's prospective is to continue to advance the local tourist and catering supply with its high-quality services. To realise that vision the company is hoping to win a gambling licence. Casino filed a petition for a licence with the office in charge at the beginning of last May. The licence, which is expected to be granted by the government even before the parliamentary holiday, will according to Kovac change the company's financial operation. The casino will replace the present sales tax on gambling with special concession levies calculated on the basis of turnover in individual gambling games. About 50 percent of Casino's revenues will from now on go also to the Maribor municipality budget for promotion and development of tourism and tourist infrastructure.

Casino Maribor, which has recorded 260,000 guests (80 percent were Austrians) since its foundation nine years ago, intends to increase the overall income by 10 to 15 percent this year. In the following years the company plans to rebuild the casino into a modern gambling and entertainment centre with lodging facilities and its own parking place.

Source: Slovene Press Agency STA
Povezava

Finance,18.6.99
Renato Kovač in Mario Lebe na tiskovni konferenci Casina Maribor:

Del igralniške pogače je namenjen tudi mariborski mestni občini,skupno s kapitalskim in odškodninskim skladom solastnici Casina Maribor. V njeno blagajno prispeva igralnica petdeset odstotkov svojega prihodka; del tega denarja namenja občina za razvoj turizma v regiji.
Komentar SPI:

Noč dolgih nosov ali "Čudno posojanje denarja v mariborskem Casinu", Večer, 21.6.95

1995-06-21T18:33:00.000+02:00

Igral za denar iz igralniške blagajne in izgubil

Čudno posojanje denarja v mariborskem Casinu

Darko J. je v mariborski igralnici v dveh večerih zaigral 1,462.000 šilingov, ki mu jih je iz igralniške blagajne posodila blagajničarka Milena R. - zoper oba vložena ovadba

Darko J., predvsem v športnih krogih znani Mariborčan, je šestega in osmega maja letos v mariborskem Casinu poskušal srečo pri ruleti na dokaj nenavaden način. Tvegal ni svojega, ampak igralniški denar. Blagajničarka v Casinu Milena R. mu je iz igralniške blagajne posodila 1,462.000 šilingov. Denar se je resda vrnil v blagajno, kajti nesrečni hazarder je izgubil, toda v spremenjeni obliki in obdavčen kot prihodek od iger na srečo. Ko je prišlo do razkritja, so odgovorni blagajničarki svetovali, naj vzame delovno knjižico, ta je nasvet upoštevala, pozneje po posvetu z odvetnikom, pa si je premislila. Tačas je po naših informacijah na bolniškem dopustu in v disciplinskem postopku.
Poznavalci igralniškega doganjanja pravijo, da je praktično nemogoče, da bi blagajničarka to počela neopazno celo dva večera pred očmi igralniških inšpektorjev, saj je bil Darko J. po pripovedovanju nekaterih večino časa za igralno mizo sam, v igralnici pa tudi ni bilo kakšne posebne gneče. Do tega dogodka najbrž ne bi prišlo. če bi pred časom, ko so v Casinu postavljali videosistem nadzora, postavili tudi kamero za nadzor na blagajno, ne pa da so jo tja postavili šele po razkritju tega dogodka, še domnevajo. Obenem se sprašujejo, ali je skušala skupina zaposlenih v igralnici s pomočjo Darka J. hazardirati za službeni denar ali pa gre za posebno obliko posojilne službe.
Na ta vprašaja bo najbrž odgovorjeno v nadaljnjem postopku, kajti pri mariborski UNZ smo izvedeli, da so proti blagajničarki podali ovadbo zaradi zlorabe položaja ali pravic (po novem kazenskem zakoniku je za to dejanje zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let), proti Darku J. pa zaradi napeljevanja h kaznivemu dejanju. (dzp)
Večer, 21.6.1995

Kako je denar iz mariborske igralnice potoval čez mejo

1994-09-28T14:05:00.000+01:00

7Dni, 28.09.1994

...Marca 1991 je Delo plus zapisalo, da so zaposleni v Casinu na podlagi nekakšne interne kontrole ugotovili, da manjka na poslovnem računu igralnice milijon nemških mark. "Govorice o različnih finančnih malverzacijah so se začele širiti, zlobneži so primanjkljaj v blagajni celo začeli povezovati z nakupom novih avtomobilov nekaterih vodilnih mož mariborskega Casina, na čelu katerega sedi nekoč prvi človek mariborske policije Jaka Rojs. Zdaj so ugotovili tudi vzrok. Namreč, odgovorni mariborskega Casina denarja oziroma dnevnega izkupička niso takoj nakazali na poseben račun (kot to predvideva zakon), temveč so ga za nekaj časa shranili v blagajno Casina. toda, le kdo, za vraga, preverja poslovanje igralnic?! je zapisal časnik.
Zapis je pospremil molk.
Junija 1991 je Delo plus zgodbo o Casinu Maribor spet pogrelo in zapisalo, da je v zadnjih nekaj mesecih prav iz naslova napitnin iz mariborske igralnice odromalo čez mejo v Avstrijo okoli 6 milijonov avstrijskih šilingov. "Še bolj konkretno: 11. aprila lani je eden od vodilnih delavcev (K.Č.) mariborske igralnice želel prenesti v sosednjo Avstrijo poldrugi milijon Ats: očem naših carinikov je ušel, avstrijski pa so postali pozorni in zadeva je prišla do pravih ušes."

Nočna "nesreča"

1994-09-28T13:35:00.000+01:00

7 Dni, 28.09.1994

Prometne nesreče krupjejev, ki se utrujeni vračajo z nočnega dela, niso ravno redkost. To, kar se je neke februarske noči letos pripetilo na bistriškem klancu, pa bi težko imenovali nesreča.
51-letni Mariborčan E.R., ki je za neko mariborsko zasebno podjetnico s starejšim golfom razvažal časopis Slovenec, je okrog četrte ure zjutraj videl ob cesti, ki pelje v Slovensko Bistrico, parkirano hondo z mariborsko registracijo z ugasnjenimi žarometi. Ni ji posvečal prav nobene pozornosti, doker ni v ogledalu opazil, da so se luči prižgale in da mu honda sledi. Ko ga je prehitela, je njen voznik (v avtu so bili trije mladeniči) začel zavirati, da bi ga prisilil, naj ustavi. E.R. je hondo prehitel, njen voznik je pritisnil na plin in zapeljal pred E.R., tako da sta avta bočno podrsala. E.R. je moral ustaviti, fantje, ki so stopili iz honde, pa so začeli tuliti nanj, zakaj jim je razbil avto. Od E.R. so hoteli kupone zavarovalne police. Ker se je raznašalec Slovenca uprl in zahteval, da pokličejo policijo, so se ga lotili s pestmi. Eden ga je stiskal za tilnik, drugi ga je tepel, tretji, za katerega se je pozneje izkazalo, da je krupje mariborskega Casina (R.B.) in da je kupil hondo od svojega igralniškega šefa (prepis še ni bil opravljen), pa je prizor opazoval in po minutah, za E.R. dolgih kot večnost, ukazal: "Dovolj!" Trojka je pretepenemu in obrcanemu E.R. vzela kupone in dokumente, njega pa pustila ležati ob cesti. Nekdo, ki je po nakjljučju pripeljal mimo, je obvestil bistriško policijo. E.R. se je teden dni zdravil na očesnem oddelku mariborske bolnišnice. Posledice udarcev čuti še danes. Podjetni krupje R.B. je pri zavarovalnici prijavil škodo na svojem avtu in E.R. kot povzročitelja nesreče. Ker je trojka (najbrž v strahu pred škandalom) že poravnala pri raznašalčevi delodajalki škodo na golfu, raznašalcu Slovenca ni bilo težko dokazati, da ni povzročitelj nesreče. Težje bi bilo, pravi, doseči, da je policija napisala ovadbo za nasilneže. "Kar tri mesece je trajalo, preden mi je uspelo, in kar na nekaj vrat sem moral potrkati. Najprej se je na poti do policije izgubil bolnišnični izvid, na policiji so mi rekli, da so prosili za novega, v bolnišnici pa niso o tem nič vedeli. Imel sem občutek, da imajo fantje dobre zveze. Končno sem dosegel svoje, zdaj je zadeva na sodišču. Takščen, kot sem bil, še dolgo ne bom, ostal sem tudi brez honorarnega dela, ki mi je, prijavljenemu na borzi dela, pomagalo preživeti," pravi E.R.
O tem dogodku ni poročal noben časopis.

Darka Zvonar - Predan

Komentar SPI: "Podjetni krupje" R.B. je leta 2001 napredoval v inšpektorja iger v Casinu Maribor. V igralnici je samo ena oseba, ki ima takšne inicijalke. Vsi zaposleni vedo za koga gre.

Misterij rulete, pisma bralcev

1993-04-29T15:08:00.000+02:00

Večer,29.4.1993

Misterij Rulete

Takoj po volitvah '90 sta notranje ministstrsvo in v njegovem okviru Vis pričela akcijo Ruleta, s katero naj bi ugotovila povezave med Udbo in igralnicami. Delčki iz tega mozaika so portoroško in Hitove igralnice že spravili na naslovne strani časopisov, v obdobje Udbe pa vsekakor sodita tudi igralnici na Bledu in V Mariboru. Seveda bi bilo zanimivo izvedeti, ali sta bili med opazovanimi in kakšni so izsledki Visa. Bavčar je novembra '91 obiskal Casino v Mariboru, vendar ni znano, ali je to bil delovni obisk v okviru resorja notranjega ministra ali prvaka Demokratske stranke.
Ob nevarnosti, da na lahek način pridobljen denar vzbudi zanimanje tistega dela politike, ki moralo razume kot oviro pri vzponu do vzvodov oblasti, obstaja tudi večna bojazen, da bi vonj po denarju privabil mafijo ali jo celo pomagal ustvariti. Iz izjav nekaterih funkcionarjev se da razbrati, da permanentna nevarnost pred najrazličnejšimi pojavi kriminala v igralnicah in okrog njih ni samo bujna domišljija ter da varovalka v besedilu osnutka novega zakona o igrah na srečo ni zgolj tehten premislek predlagateljev, temveč tudi izkušnja.
Poleti 1982 smo gostili pisano druščino profesionalcev hazarda. Skupina Švicarjev, Francozov in Jugoslovanov, ki jo je vodil Slobodan Šaranović, know-how pa prispeval Theo Bruns, ekspert za prirejanje cilindrov, je najprej poslala v sanacijski program blejsko, potem pa še pošteno sesula portoroško igralnico. Pri ropanju na Bledu jim je s ključi igralnice priskočil na pomoč celo tamkajšnji krupje. Tujcem so sodili v njihovi odsotnosti, tako da sicer nizke kazni ni občutil prav nihče, za denarjem pa se je izgubila vsaka sled.
Ob taki temporalni nevarnosti od zunaj preti igralnicam nevarnost tudi znotraj objektov. Tatinski in skorumpirani krupjeji, ki jih lovijo varnostne službe in tehnika v Hitovih igralnicah in v portoroški igralnici, ter nič o tem iz Maribora, Bleda in Ljubljane, kjer sekuritivne infrastrukture ni, nam govori dvoje: tudi oko kamere ni dovolj, da bi nevtralizirali pohlep po denarju, če pa objektivov ni, nam na preostane nič drugega, kot da verjamemo vodstvom, da se pri njih pač dela pošteno. Brez elektronskega nadzora se namreč pojavi problem dokumentiranja morebitnih primerov kraje. Samo tisti, ki je kdaj na lastne oči videl, kako se lahko kdo okoristi s privilegijem dela v Casinu, ve, v kakšno godljo ses lahko spravi, če želi kaj dokazovati.
Krupjejska sekunda je podobna radijski in traja celo večnost. Da denar zamenja lastnika na nepošten način, je izkušenemu krupjeju dovolj samo hipec. Tega so se zavedali tudi italijanski policisti, ki so lani z nevidnimi kamerami in ob največji konspirativnosti spremljali delo krupjejev v beneški igralnici na Lidu. Rezultat? Vsak tretji krupje je delal za svoj žep!
Vendar je posameznik v lovu za provizijo na račun svojega položaja izpostavljen velikemu tveganju. Če pa se povezuje navzgor in navzdol (ključna je vloga vodje mize), se nevarnost zmanjšuje. Ko so vključene najpomembnejše funkcije, poprejšnja nevarnost izgine in postane prednost. Tako dobimo skupino, ki ses je metodično širila in objekt, ki ga vodi spremenila v lastno tiskarno denarja.
Kakšna je krvna slika slovenskih Casinojev, kjer krupjeji operirajo z ogromnimi zneski denarja, pa jih pri tem nihče ne nadzira, ve samo ožji krog ljudi. Izkušnje pravijo, da mariborska hiša hazarda ni več "virgo intacta", kar se nepoštenja tiče, le da odkriti primeri ne prilezejo do javnosti. Direktor Čabrian bi lahko javnosti podrobneje razložil tudi delovanje posojilne službe, ki se je pojavila takoj, ko je Casino novembra '90 odprl vrata še za naše goste. Ali je bil sklenjen kakšen obligatoren odnos in kaj je vseboval ali pa je šlo samo za ustni dogovor z Mariborčanom, ki je denar posojal predvsem domačim gostom, saj od tujih ni mogel zahtevati potnega lista kot dodatno garancijo, da bo posojilo vrnjeno?
Svoje bi v okviru možnosti, ki jih ima morala storiti predvsem država. Z interventnim zakonom lahko takoj vzpostavi ustrezen sistem nadzora nad premoženjem igralnic, ki bi opisano in še kaj drugega preprečeval. Normalna procedura skozi določila osnutka novega zakona, ki to ukazuje, bo avdio-video kontrolo in posebne službe v igralnice poslala šele nekje v novembru. Če bo zakon sprejet v napovedanem roku seveda. Finančno ministrstvo pa naj v igralnice postavi svoje ljudi in naj dnevno odvaja davek od iger. Potem ne bo prihajalo do pojava, ko se dobiček iz igralnic zamaskira v skupni promet krovnega podjetja in postaja neugotovljiv.
Igralnica v Mariboru po doslej znanih uradnih podatkih, brez podatka za lani, namreč še sploh ni izkazala dobička!?

Marijan Ornik, Maribor

-Pisec tega članka je službo v Casinu Maribor izgubil prvič septembra 1992, drugič pa septembra 2003. Da jo je lahko imel priložnost izgubiti še drugič, je bil prvič odpuščen nezakonito .
-1.12.1997 - 12.12.1997 je bil skupaj s še enim članov SPI poslan na čakanje na delo kot tehnološki višek . Zaradi eklatantno grešne uporabe zakonov in po posredovanju SIDS sta bila oba nazaj na delu izjemno hitro.
-1.12.2001 - 1.9.2002 Prerazporejen z vodje mize na del. mesto vodje recepcije. Po vloženi tožbi in posredovanju odvetnika, ki je svoje storitve opravil "pro bono", se je vrnil na svoje delovno mesto vodje mize.
-okt.2002 - sept.2003 Brez kakršnekoli odločbe mu je bila odvzeta temeljna človeška pravica do opravljanja svojega dela po pogodbi o delu - biti vodje mize. Po več kot desetletju na delih vodje mize, je bil postavljen nazaj za mizo kot krupje.